|
|
|
Interna navodila za zavarovanje pred »mobbingom«
|
|
|
|
Prvega novembra je minilo eno leto, odkar je v veljavo stopil nov Kazenski zakonik, ki med drugim omogoča tudi sankcioniranje šikaniranja (»mobbinga«) na delovnem mestu. Po 45. člena Zakona o delovnih razmerjih namreč nihče izmed zaposlenih ne sme biti izpostavljen oblikam spolnega ali drugega nadlegovanja oziroma trpinčenja s strani predpostavljenih, sodelavcev ali podrejenih. Šikaniranje se namreč lahko dogaja na vseh ravneh.
|
|
Pasti deloholizma
|
|
|
|
Kot gost v televizijski oddaji sem pred časom razlagal pasti povečanega deloholizma, kar ob treh sogovornikih, »eminentnih deloholikih«, ni bilo najbolj prijetno. Deloholizem se je v zadnjih 15 letih v Sloveniji zelo razširil. Postal je normativna, če že ne kar predpisana zasvojenost, ki se družbeno gledano izjemno ceni. Če v Sloveniji nisi deloholik, te hitro označijo za lenuha. Morda cel kontekst le ni tako kritičen, toda o deloholizmu se da povedati marsikaj negativnega ali vsaj drugačnega.
|
|
Kadrovski cunami, egodegradacija, latentni sadizem, simbolna kastracija
|
|
|
|
Desnica po zmagi levice na Pahorja najbolj pritiska v kontekstu kadrovskih cunamijev. Problem (za)menjave starega kadra z novim ni toliko v menjavi stare politike z neko novo, niti ne v strokovnosti obstoječega kadra. Ljudje, ki po politični liniji zasedejo udobne fotelje, po navadi nimajo pokončne in etične drže intelektualca. Zato bi bilo pričakovati, da se bo aktualni kader, da bi obdržal staro funkcijo, še kako prilagodil novemu političnemu vetru.
|
|
Sindrom izgorelosti med običajnimi ljudmi
|
|
|
|
O izgorevanju vemo danes že veliko. Freudenberger je v 70. letih prejšnjega stoletja razčlenil različne vrste izgorevanja in ugotovil predvsem to, da človek v osnovi psihično oz. čustveno izgoreva, če preveč sočustvuje s trpečimi ljudmi. Kasneje se je razumevanje izgorevanja preneslo iz medicinskih in socialnih poklicev tudi na druge – predvsem tiste, za katere je značilen nek, bodisi vsiljeni ali lastni, deloholizem, začinjen z mnogimi zagatnimi, brezizhodnimi ali absurdnimi situacijami.
|
|
Ekološka odprava radeških osnovnošolcev in njihovih učiteljev
|
|
|
|
Mednarodno povezovanje osnovnih šol je koristno za učence in učitelje, saj obojim pomaga doseči določena znanja in spretnosti na področju teme projekta, komuniciranja v tujem jeziku, uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije in nenazadnje tudi načrtovanja, timskega dela in odnosov med ljudmi. To področje pri nas ureja Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, CMEPIUS, ki vodi projekt COMENIUS, v njem pa sodeluje tudi OŠ Marjana Nemca Radeče.
|
|
O bontonu drugače – II. del
|
|
|
|
Psihoanalitična intervencija na področje bontona in olike je nadležna. Predvsem so nejevoljni tisti, ki zagovarjajo vse te prefinjene metoda lepega vedenja, ki ga diktira poslovni bonton. Jasno je, da med prijatelji in doma človek ne upošteva vseh zakonitosti poslovnega bontona. Nadgrajevanje osnov kulturnega obnašanja, ki lahko zaide v »afnanje«, bi bilo sicer nepotrebno. Toda, kako bi se potem brez elitnega bontona znašli višji družbeni sloji, če jim ne bi bilo omogočeno »lepo« vedenje?
|
|
O bontonu drugače – III. del
|
|
|
|
V poslovnem bontonu je dokaj točno definirano, kdo komu (prvi) ponudi roko. Tudi funkcija gostitelja, ki je v dominantnem položaju, je razložljiva. Že antropolog Marcel Mauss je odkrival določene zakonitosti, vezane na gostitelja. Že nekoč mu je bilo treba nekaj darovati, kar je pomenilo vstopnico za nadaljnjo komunikacijo. V poslu ima darovanje poslovnih daril posebno funkcijo in hkrati kopico nekih nezavednih sporočil, ki se jih da psihoanalitično »(pre)brati«.
|
|
Stres politikov
|
|
|
|
Ko sem bil povprašan o stresu, ki ga doživljajo kandidati za poslance na naših nedavnih volitvah, sem asociativno (in subjektivno) takoj pomislil tudi na stres, ki ga nam, državljanom, zakuhajo politiki. Mnogim »zavre« v vsakdanjih situacijah, ko nam zakoni (npr. prometni) dnevno naselijo slabo voljo v naše počutje. Drži pa, da je poklic politika v svoji osnovi stresen. V času pred volitvami je bil aktualen predvolilni stres, ki so ga kandidati doživljali v svojih kampanjah.
|
|
O krajevnem imenu Kotredež
|
|
|
|
Slovansko lastnoimensko dediščino je prvi sistematično obdelal in predstavil eden najpomembnejših slavistov 19. stoletja Fran Miklošič (1813–1891) v svojih treh nemško pisanih razpravah: Tvorba slovanskih osebnih imen 1860, Tvorba krajevnih imen iz slovanskih osebnih imen 1864 in Slovanska krajevna imena iz občnih imen 1872–74.
|
|
Dilema: (še) ženske ali (že) moškinje?
|
|
|
|
V deželah, kjer se je moški moral izpostavljati na zelo možat način, so se vselej našle ženske, ki so se zgledovale po moških. Rudarjenje je izjemno možato opravilo, zato morda ni slučaj, da so rudarski kraji tisti, kjer so bile ženske že včasih za odtenek bolj možate kot v kakšnih ruralnih ali mestnih območjih. Prav tako tudi ni slučaj, da se je predsednik dr. Danilo Türk odzval povabilu, da za dan žena pride v regijo, ki je bila že nekoč znana po močnih in odločnih ženskah.
|
|
O bontonu drugače
|
|
|
|
Ko se je kraljica Elizabeta II. z možem princem vojvodo Filipom Edinburškim mudila na obisku v Sloveniji, so bila aktualna določen pravila obnašanja. Medtem ko nekako vsi poznamo pravila splošnega bontona, mnogi tudi poslovnega, pa je protokolarni bonton kraljevega ranga za mnoge nepoznan in zagaten. Vendar v tem prispevku ne bom razkrival detajlov lepega vedenja, pač pa poskušal s psihoanalitičnimi replikami pojasniti vlogo nezavednega pri različnih kontekstih bontona.
|
|
Poslovno »blefiranje«
|
|
|
|
Danes se v poslovnem svetu »prodaja tudi megla«. Razni poslovni subjekti na videz prepričljivo prodajajo različne storitve, ki pa so v strokovnem pogledu na relativno nizki ravni, saj izvajalcem manjkajo temeljna znanja. Ljudje pa – v objemu nevednosti – vseeno nasedajo marsičemu. Potencialni naročniki oz. potrošniki so sugestibilni in naivni – radi nasedajo različnim slepilom in se pustijo zapeljati v takšne in drugačne norosti, ki nimajo nobene zveze z realnostjo in strokovnostjo.
|
|
Udeleženci PUM-a pri vsakodnevnem druženju
|
|
|
|
Program PUM (projektno učenje za mlajše odrasle), namenjen mladim od 15. do 25. leta, smo v Zasavju pričeli izvajati novembra lani. Trenutno je vanj vključenih 24 udeležencev. Mladi se lahko v program vključujejo skozi vse šolsko leto.
|
|
Varnostno shranjevanje in preprečevanje izgube podatkov
|
|
|
|
Odvisnost podjetij od delovanja informacijskih sistemov in varnosti njihovih podatkov se hitro povečuje, še zlasti z rastjo obsega e-poslovanja, izmenjave e-pošte in povečevanjem kompleksnosti spleta elektronskih oziroma digitalnih storitev. Večina informatikov – pa tudi podjetnikov, menedžerjev in drugih uporabnikov – ve, da moramo podatke varovati. Koliko pa jih sme verjeti, da so podatki res dovolj dobro varovani, da bodo arhivski (backup) sistemi delovali, ko jih bodo res potrebovali?
|
|
Prva zapoved IT - poslovna znanja pred tehničnimi!
|
|
|
|
Na področju informacijske tehnologije (IT) in z njo povezanih procesov je že relativno dolgo znano, da še tako kakovostno tehnično obvladovanje orodij ni zadosten pogoj za dober izdelek – ustrezno delujoč informacijski sistem (IS), ki bi pokril celoten spekter potreb podjetja, začenši z operativnim IS … pa vse do integriranih rešitev za obvladovanje znanja in podporo poslovnemu odločanju. To ponovno poudarja tudi zadnja raziskava ene najbolj znanih analitično-svetovalnih hiš, družbe Gartner.
|
|
Psihično izgorevanje (zaradi sočustvovanja)
|
|
|
|
V današnjem času, ko je psihologija dela izjemno napredovala, je Freudova, da ne rečemo teoretska, psihoanaliza morda tista, ki lahko ponudi določena do zdaj spregledana znanja. Dejstvo je, da se strokovnjaki (klinični psihologi, psihoterapevti, psihiatri) oklenejo Freuda vselej, ko jim zmanjka tal pod nogami, ko se izgubijo v propedevtičnem smislu. Skozi Freudovo psihoanalizo ni le jasno koncipirana človekova duševnost, temveč so mnogi moderni psihološki ali sociološki fenomeni videti drugačni.
|
|
Spolni stereotipi?
|
|
|
|
Nedavna konferenca na Brdu pri Kranju o t. i. spolnih stereotipih kot o enih od (domnevno) najtrdovratnejših vzrokov neenakosti moških in žensk bi lahko imela tudi svojo opozicijo. Vodilna eminenca te konference je bila naša ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Njene besede, da so spolni stereotipi eni od najtrdovratnejših vzrokov neenakosti moških in žensk na vseh področjih življenja in v vseh življenjskih obdobjih, ima tudi drugo plat medalje.
|
|
Ste deloholik?
|
|
|
|
Če bi želeli oblikovati definicijo deloholizma, bi seveda izhajali iz definicije alkoholizma – zasvojenosti z alkoholom. Uporabili bi lahko tudi izraza »deloljubje« ali pa »delofilija«, pri čemer gre za nadpovprečno predanost delu, ki meji na zasvojenost. Vsak, ki pretirano dela, seveda ni nujno deloholik. K delu ga lahko silijo npr. delodajalec ali pa socialne razmere (želja po zaslužku). Pravi deloholiki pa seveda delajo zato, ker ne morejo zdržati brez dela(nja).
|
|
Nov poslovni »asistent«: psihoanaliza
|
|
|
|
Za psihoanalizo bi lahko rekli, da je veda o nezavednem. V laični javnosti bi težko uveljavili tezo, da »zavest (v resnici) ne ve, kaj nezavedno (resnično) misli«. Še težje bi samozavestnim poslovnežem razložili, da je primarno in resnično, torej »realno realno« nezavedno, ki ima neko specifično, simbolno logiko delovanja. Zaradi te dvojne »slepote« človek (subjekt, Jaz) ne more kaj (pametnega) povedati o sebi.
|
|
Ženske in moški v odnosu do odgovornosti na delovnem mestu
|
|
|
|
Deloholizem in nanj vezano stresno življenje sta postala spremljevalca mnogih ambiciozni ljudi. Ljudje, ki jim kariera pomeni domala vse, mnogokrat sčasoma dobijo simptome, ki so sicer znani pri klasičnem izgorevanju zaradi sočustvovanje, o katerem je govoril Freudenberger sredi 70-ih let prejšnjega stoletja, ko je proučeval bolnišnično osebje (zdravnike in medicinske sestre), nekatere socialne poklice, ter preveč skrbne mamice.
|
|
Poslovne slepe pege in prioritete
|
|
|
|
Mnoge družbe imajo toliko kapitala, da si lahko v svojem poslovanju privoščijo marsikaj. V mislih imamo razne »team buildinge« (homogeniziranje delovne klime kolektiva), »coachinge« (osebna svetovanja za boljšo učinkovitost), »monitoringe« (spremljanje delovnih procesov s strani tretje osebe). Tako podjetja izboljšajo marsikateri poslovni segment, včasih pa lahko naložba v tovrstne projekte tudi zvodeni.
|
|
Znanje
Preberite več...
|