Janez Lipec, univ. dipl. inž. str., je svetovalec vodstva družbe Termoelektrarna toplarna Ljubljana |
Ni je čez lagodnost. In morda nevoščljivost. Morda kdo razmišlja, zakaj bi bil odvisen od soseda, da mu dobavi drva, če je vendar preprosteje poklicati dobavitelja kurilnega olja. Toda energetska neodvisnost laično pomeni, da denar, ki ga dajemo za energijo, ostane doma. Tako kot se je naša miselnost vsaj delno spremenila glede pridelave hrane, ko želimo vedeti, kaj jemo in čigavo je, ko se zavedamo pomena lastne industrije, bi bilo prav, da začnemo razmišljati tudi o lastni energiji oziroma energiji, katere vir je domače gorivo.
Stvari ne moremo spreminjati čez noč, zato si moramo zastavljati dolgoročne strategije. V tem članku želim opozoriti na to, kaj bi bilo v Sloveniji potrebno narediti na področju obnovljivih virov energije v letih 2007-2023.
Doba ni predolga, če pomislimo, da občan, ki želi zgraditi malo hidroelektrarno, čaka na gradbeno dovoljenje s pridobitvijo vseh soglasij tudi več kot 10 let.
Poseben poudarek namenjam pridobivanju električne energije z obnovljivimi viri energije, ki je pri nas za razliko od ogrevanja še v povojih.
|
V Sloveniji smo imeli v letu 2003 primarno energijo razporejeno takole: |
|
Premog 20,6 % |
|
|
Nafta 35,2 % |
|
|
Plin 13,2 % |
|
|
Nuklearna 21,6 % |
|
|
Obnovljiva 9,4 % |
Les 43,6 % |
|
|
Hidro 53,2 % |
|
|
Drugi obnovljivi viri 3,2 % |
Kje smo tu energetsko odvisni in kje neodvisni, boste vprašali. Obnovljivi viri in večji del premoga pomenita energetsko neodvisnost. Če zanemarimo okoli 500.000 ton ekološko nespornega premoga, ki ga Termoelektrarna toplarna Ljubljana uvozi za svoje potrebe, smo 70-odstotno energetsko odvisna država. In ko bomo po letu 2040 zaprli Rudnik Velenje, bomo 90-odstotno energetsko odvisna država.
Lahko to stanje spremenimo z odpiranjem novega rudnika, morda iskanjem nafte ali plina? Ne verjamem. Srčno pa upam, da bomo stopili na pot izrabe lastnih virov energije in teh imamo kar nekaj na razpolago.
Instalirana moč električne energije skupaj:
Termoelektrarne 42 % instalirana moč 1.230 MW
NEK 25 % instalirana moč 727 MW
Hidroelektrarne 28 % instalirana moč 800 MW
Obnovljivi viri 5 % instalirana moč 156 MW
Skupaj: 100 % 2.913 MW
Pri električni energiji je slika "lepša", saj je Slovenija samo 25-odstotno energetsko odvisna država. Toda z vsakim posegom v slovenske rudnike se bo odvisnost hitro spremenila in po letu 2040 nas čaka blizu 70-odstotna energetska odvisnost, ki jo lahko zmanjšajo samo z obnovljivimi viri energije.
Instalirana moč za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji brez velikih hidroelektrarn (Institut Jožef Stefan, podatki so iz leta 2006):
lesna biomasa 3 % instalirana moč 5 MW
bioplin 2 % instalirana moč 3 MW
male hidroelektrarne 95 % instalirana moč 148 MW
geotermalna energija 0 %
energija vetra 0 %
sončna energija 0 % instalirana moč nekaj kW
Skupaj: 100 % 156 MW
Finančna razdelitev prihodkov ali kaj povedo o električni energiji številke iz bilanc leta 2005
|
Opis dejavnosti |
Prihodki
(v SIT) |
(v EUR) |
Delež |
|
Proizvodnja elektrike v HE |
23.947.553.000 |
99.931.284 |
6 % |
|
Proizvodnja elektrike v TE in NEK |
99.140.267.000 |
413.705.003 |
26 % |
|
Proizvodnja elektrike druga |
4.446.059.000 |
18.553.075 |
1 % |
|
PROIZVODNJA ELEKTRIKE |
127.533.859.000 |
532.189.363 |
33 % |
|
Prenos električne energije |
37.524.187.000 |
156.585.657 |
19 % |
|
Distribucija električne energije |
198.869.882.000 |
829.869.312 |
51 % |
|
Trgovanje z električno energijo |
26.146.692.000 |
109.108.212 |
7 % |
|
OSKRBA Z ELEKTRIKO |
390.074.620.000 |
1.627.752.545 |
100 % |
Številke, ki se vrtijo v energetiki so zastrašujoče in tu smo nespretni, ker se obstoječi sistem nafte in plina boji obnovljivi virov energije. A to sliko si ustvarjamo sami in bomo morali tudi sami narediti nov korak v drugo smer.
Kje vidim možnosti za razvoj obnovljivih virov energije v obdobju 2007-2023
V Nacionalnem energetskem programu (NEP) so bili na področju obnovljivih virov energije postavljeni skromni cilji z jasno obrazložitvijo, da so obnovljivi viri v energetski bilanci nepomembni. To drži, ker jih nimamo skoraj nič. Če ne bi imeli v 80-ih letih "akcije" izgradnje malih hidroelektrarn, jih res ne bi imeli skoraj nič.
V bodočnosti bomo v Slovenijo z novimi plinovodi pripeljali zemeljski plin, ki bo rešil en del izpada domačega energenta. Ker pa poraba energije letno nezadržno narašča, za več kot 2 odstotka letno tudi v Sloveniji, lahko pričakujemo v bodočnosti tudi novo nuklearno elektrarno.
O vsem tem poslušamo, prebiramo in razpravljamo, nihče pa jasno ne pove, kaj bomo v Sloveniji naredili z lastnimi obnovljivimi viri energije. Svoj pogled na razvoj OVE so si upali zapisati le posamezni strokovnjaki, redki vizionarski podjetniki pa zgraditi naprave na obnovljive vire energije.
Vlada Republike Slovenije je s Sklepom o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Ur. l. RS št. 75/06) naredila prvi korak, ki vodi do enotne letne cene in enotne letne premije za proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov.
Trenutno stanje in cilji obnovljivih virov za električno energijo do leta 2023:
|
Vir energije |
Instalirana moč 2005 |
Delež v letu 2005 |
Cilj do leta 2023 |
Delež do leta 2023 |
|
Lesna masa |
5 MW |
3 % |
134 MW |
26 % |
|
Bioplin |
3 MW |
2 % |
9 MW |
2 % |
|
Male hidroel. |
147 MW |
95% |
186 MW |
37 % |
|
Geoterm.en |
0,00 |
0 % |
16 MW |
3 % |
|
Energija vetra |
0,00 |
0 % |
160 MW |
31 % |
|
Energija sonca |
0,00 |
0 % |
5 MW |
1 % |
|
Skupaj |
155 MW |
100 % |
510 MW |
100 % |
Povečanje instalirane moči iz obnovljivih virov od trenutno 155 MW na 510 MW v letu 2023 pomeni velik premik (kar za 355 MW). V igri številk je to samo 12-odstotno povečanje kapacitet v 16-ih letih, kar je malo in še daleč ne sledi ciljem, vezanih na porabo energije.
To povečanje pa pomeni 355 MW novih kapacitet iz obnovljivih virov, ki ekološko ne ogrožajo naše okolice s toplogrednimi plini in so prijazni do okolja.
Kako zagotoviti cilj do leta 2023?
1. Lesna masa:
Če bi si v Sloveniji, ki je blizu 60-odstotno poraščena z gozdovi, začrtali cilj: do leta 2023 doseči 55 % tistega, kar je sosednji Avstriji z 42-odstotno poraščenostjo z gozdovi uspelo že leta 2002 - to je 203 kW proizvedene električne energije na 1000 ha gozda - pridemo, do naslednjega podatka:
1.157.842/1000 x 203 x 0,55 = 129.2735 kW 129 MW
Leta 2003 je znašala površina slovenskih gozdov 1.157.824 ha.
2. Bioplin:
Imamo sodoben objekt, bioplinarno Nemščak z instalirano močjo 1,5 MW, načrtujemo izgradnjo štirih novih podobnih naprav:
4x1,5 = 6 MW 6 MW
3. Male hidroelektrarne:
Male hidroelektrarne: 39 MW
Imamo še veliko rezerv, ker se več let prepočasi gradi. Predvsem so velike ovire pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Ministrstvo za okolje napoveduje boljše sodelovanje.
4. Geotermalna energija:
Do leta 2023 bi morala Slovenija zgraditi vsaj en prototipni objekt. Najbolj primerno območje bi bilo Prekmurje, kjer so temperature geotermalne vode izredno visoke.
16 MW
5. Energija vetra:
Do leta 2023 si moramo zadati cilj: zgraditi okoli 80 vetrnih elektrarn. Okvirna moč vetrne elektrarne je najmanj 2,0 MW.
80x 2 = 160MW 160 MW
6. Energija sonca:
Več podjetij v Sloveniji med njimi tudi Droga Portorož pripravlja študije za postavitev sončnih celic na proizvodnih halah, lahko uresniči pričakovanje do leta 2023.
5 MW
7. Možni obnovljivi viri energije skupaj
V Sloveniji imamo realne možnosti do novih virov električne energije iz obnovljivih virov do leta 2023 skupaj: 355 MW.
Zaključek
Pri tako pomembnem projektu kot je pridobitev novih virov električne energije iz obnovljivih virov energije bi morali združiti sile ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za okolje. Po primerjalnih statistikah v državah EU lahko sklepamo, da se bo v primeru prikazanega razvoja investicij v obnovljive vire energije odprlo več sto novih delovnih mest, zato bi moralo sodelovati ali projekte podpirati tudi ministrstvo za delo in družino.
Če želimo v Sloveniji res udejanjiti novih 355 MW instalirane moči električne energije iz obnovljivih virov, moramo zelo kmalu sprejeti odločitev in se soočiti z izzivi. Ob tem ni zanemarljivo, da bo energetika ena izmed prioritetnih področij slovenskega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Slovenija bo brez jasnega razvoja obnovljivih virov energije in seveda rezultatih težko predstavljala referenčen vzor energetske skupnosti v jugovzhodni Evropi.
Ob tem pa srečno vsem, ki boste prispevali k energetski bilanci s pridobitvijo vsaj 1 kW instalirane električne moči, morda s sončnimi kolektorji na strehi, morda z drugačnim pogledom pri načrtovanju investicije v vašem podjetju.
Naučiti se moramo upoštevati dejstvo, da je energija pomemben element za razvoj in pogoj za preživetje. Lastni viri energije so izziv za vsako državo tako tudi za Slovenijo. Obnovljivi viri energije niso le modna muha temveč nujnost, ki jo narekujejo razvojni programi in usmeritve v vseh državah sveta. To je tema o kateri se bomo pogovarjali in bo ob racionalni rabi energije naša stalnica v bodočnosti, predvsem zato, ker se vsak od nas lahko aktivno vključi v "igro bodočnosti".
Preberite še: Slovenija in obnovljivi viri energije |