Podatki, da energetska učinkovitost v Sloveniji pada, delež obnovljivih virov narašča sila počasi, delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi pa se je v letu 2005 zmanjšal za pet odstotkov, so me spodbudili, da napišem nekaj o avstrijskem mestu Güssing. Leta 1989 so si v tem mestu začrtali cilje, temelječe na gospodarskem razvoju s pomočjo obnovljivih virov energije. Danes, sedemnajst let pozneje, je Güssing energetsko neodvisna občina.

Janez Lipec, univ. dipl. inž. str., je svetovalec vodstva družbe Termoelektrarna toplarna Ljubljana Güssing pred letom 1990 Burgenland-Gradiščansko je pokrajina, ki meji na Madžarsko in je na severu z glavnim mestom pokrajine Eisenstadt od Dunaja oddaljena 50 kilometrov. Pokrajina ima površino 4000 km2 in 277.569 prebivalcev. V tej deželi predstavlja območje mesta Güssing s svojimi 486 km2 površine in 27.200 prebivalci okoli 10 odstotkov pokrajine Gradiščansko. Güssing - gospodarski razvoj s pomočjo inovacij Dandanes si ob vožnji skozi te avstrijske kraje, ki so bili brez industrijske tradicije, brez tovarn, katerih pomen stalno poudarjamo v Sloveniji, težko predstavljamo, kako jim je uspelo iz nič napraviti tako velik razvojni napredek. Očitno je, da so si na realni analizi stanja in razmer postavili jasen in dolgoročno usmerjen cilj. Odločili so se za Energijski koncept s poudarkom na lesu in energiji. Postavili so mrežo, ki je sledila posameznim točkam programa in sklenila krog, ki se obrača vedno na novo in kjerkoli v njem spet začneš, se upoštevajo vse točke in krog se uspešno sklene. Koncept, ki so ga zasnovali in ga izvajajo v Güssingu, je mestu dodelil ime evropskega centra za obnovljivo energijo. Leta 2004 je bila Občina Gűssing odlikovana z državnim priznanjem za najbolj inovativno avstrijsko občino. GÜSSING LETA 2006 V tem delu bom predstavil le objekte, ki smo si jih ob obisku ogledali, in njihove značilnosti. Ob tem dolgujem še pojasnilo, zakaj so energetsko neodvisna občina. V Güssingu namreč z lesom, oljno repico in sončno energijo proizvedejo 97 % potrebne toplote za ogrevanje, 160 % biodizla in kar 2,15-krat toliko električne energije, kolikor je sami potrebujejo. Ob tem pa ne pozabijo dodati, da bi bila njihova proizvodnja energije v danostih, s kakršnim razpolaga Slovenija (voda in veter), še večja. Na področju obnovljivih virov energij je njihova občina v primerjavi z ostalim svetom res vredna pozornosti, medtem ko na svetu skupaj proizvedemo 15 % potrebne energije iz obnovljivih virov, v Evropi 8 %, Avstriji 25 %, jih v Güssingu 100 %. Če ob bok postavimo Slovenijo, je bil delež obnovljivih virov v primarni energiji leta 2003 9,4 %. Med državami v Evropi vodi nečlanica EU Norveška s 50 %. Kaj se lahko v Güssingu naučimo in vidimo? Güssingu, ki je ne tako daleč nazaj veljal za najrevnejšo avstrijsko pokrajino, je s preusmeritvijo na domače obnovljive vire energije uspelo doseči energetsko neodvisnost. V zadnjem času pa z razvojem novih tehnologij na področju rabe obnovljivih virov - npr. uplinjevanjem biomase ter z raziskovalnimi projekti pridobivanja tekočih goriv iz biomase ter sintetiziranja plina iz nje - prevzema tudi vodilno vlogo na tem področju. Mestu z nekaj manj kot 4000 prebivalci je z ustrezno politiko uspelo ustvariti 240 novih delovnih mest, neposredno povezanih s področjem obnovljivih virov energije. Zmanjšali so odseljevanje in spodbudili prihod več kot 50 podjetij v pokrajino, kar je pomenilo dodatnih 1000 novih zaposlitev. Do sedaj to za kraj pomeni več kot 100 mio EUR naložb. Pred prehodom na obnovljive vire so v Güssingu za ogrevanje 'izvozili' 6 do 7 mio EUR letno, sedaj skupni prihodki od energije, ki znašajo 13 mio EUR, prispevajo k novim delovnim mestom in razcvetu pokrajine. Güssing je evropski center za obnovljive vire energije s tehnološkim centrom in hotelom, v katerem bivajo poslušalci predavanj in strokovnjaki, ki delujejo v centru. V kraju je 25 objektov in naprav za proizvodnjo energije, ki si jih ne moreš niti na hitro ogledati v enem dnevu, kaj šele opraviti bolj natančen pregled z ogledi posameznih naprav. Naš enodnevni ogled Letos septembra sem si skupaj s skupino 42 udeležencev iz Slovenije po predavanju v Tehnološkem centru Güssing ogledal naprave in obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Napisne table nas na vseh objektih opozorijo, da so bili objekti zgrajeni s pomočjo sredstev Evropske unije. Nekaj osnovnih podatkov o posameznih objektih. Biostrom Güssing V obratu za proizvodnjo "bioelektrike" s pomočjo vpihovalnega kurišča za energijo uporabljajo odpaden les iz bližnje parketarske industrije. To je moderen obrat s popolno kontrolo delovanja vseh naprav za pridobivanje toplote in elektrike. Tehnične karakteristike obrata: Toplotna moč naprave: 9,6 MW Električna moč naprave: 2,0 MW Biomassefernheizwerk Güssing Obrat so odprli leta 1996, zgrajen je z upoštevanjem novih tehnologij in standardov z minimalnim številom delavcev in minimalnimi obratovalnimi stroški. Ta objekt je bil in je še pozitiven vzorec za vso pokrajino. Tehnične karakteristike obrata: Toplotna moč: 14 MW Kotel na biomas 5 MW Kotel na biomas 3 MW Kotel na olje: 6 MW (za pokrivanje konic) Število strank: 260 odjemnih mest Dolžina toplovoda: 24.000 metrov Investicijska vrednost. 10.170.000 EUR Število delavcev. 8 Elektrarna na biomaso Güssing V letu 2001 se je uresničila ideja o novi elektrarni v Güssingu. Tu uporabljeno tehnologijo so razvili na dunajski tehniški univerzi, kjer so uporabili termično vplinjevanje biomase (sekanci iz gozdnih ostankov lesa). Elektrarna je pravzaprav soproizvodnja toplote in elektrike; toploto, ki nastaja pri proizvodnji elektrike, dovajajo v daljinsko ogrevanje mesta. Elektrarna je raziskovalni in demonstracijski projekt v sodelovanju z nacionalnimi in mednarodnimi partnerji na področju uporabljenega raziskovanja. Ločeno ob objektu se nahajata dva laboratorija (proizvodnja sintetičnega pogonskega goriva in obrat za metaniziranje). To je nov tip energetskega objekta. S tehnologijo uplinjevanja lesne mase je to prvi objekt - prototip zgrajen v Güssingu. Uplinjevanje lesa se doseže pri temperaturi okoli 850 stopinj Celzija. Po čiščenju in hlajenju plin prihaja na plinsko turbino. Prednost te naprave je, da znaša izkoristek pri proizvodnji elektrike od 25 do 28 %, celotni izkoristek naprave (elektrika in toplota) pa je večji od 85 %. Tehnične karakteristike obrata: Toplotna moč: 4,5 MW Električna moč: 2,0 MW Poraba lesne mase: 1760 kg/uro Vrednost investicije: 10.500.000 EUR Kombinirana toplarna Urbersdorf (biomasa in sončni sprejemniki energije) V Urbersdorfu poteka daljinsko ogrevanje na lesne sekance v kombinaciji s sončnimi sprejemniki. Kompleten sistem deluje avtomatsko. Tehnične karakteristike obrata: Kotel na biomas 650 kW Kotel na olje: 170 kW Količina toplote. 850.000 kWh/leto Število strank: 50 odjemov Dolžina toplovoda. 2500 metrov To je poseben primer in zgled za nas Slovence, saj oskrbovanci sami skrbijo za napravo. Na objektu ni zaposlenih, sistem deluje avtomatsko. Treba je poskrbeti lesne sekance in opraviti vsa dela, ki so potrebna za delovanje naprave. Seveda ima vsak odjemalec svoj števec in dogovorijo se tudi za vsakoletno ceno. Vse, kar prispevajo in naredijo, imajo obračunano v kWh. Vse korektno beležijo in delujejo kot kooperativa - zadruga. Morda bo kdaj tudi pri nas tako. Bioplinska naprava Strem V kraju Strem je leta 2005 začela obratovati bioplinska naprava. Naprava proizvaja bioplin s pomočjo biološkega procesa vplinjevanja in 100-odstotno rastlinskih surovin (koruza, detelja, trave). Plin, ki vsebuje metan, se uporablja pri proizvodnji elektrike in toplote. Elektriko prodajajo v javno omrežje, toploto pa v omrežje daljinskega ogrevanja. Bioplinska naprava je vključena v številne raziskovalne projekte. Tehnične karakteristike obrata: Toplotna moč: 600 kW Električna moč: 500 kW Proizvodnja elektrike: 4.350.000 kWh/leto (1200 stanovanjskih hiš) Proizvodnja toplote: 5.220.000 kWh/leto (40 stanovanjskih hiš) Vrednost investicije: 2.250.000 EUR Potrebna površina: 250 ha (11.000 ton pridelka) Zaključek Obnovljivi viri energije so velik izziv in priložnost za vsako deželo in tudi mesto. Slovenija ima za obnovljive vire velike možnosti in torej tudi priložnosti. To nam pokaže tudi primer Güssinga in besede enega od očetov projekta, inženirja Wernerja Rauscherja, ki nas je pospremil z besedami: "V Sloveniji se sploh še ne zavedate, kakšne možnosti in potenciale imate, ki jih še niste začeli izkoriščati. Premalo se zavedate, da pomenijo obnovljivi viri energije energetsko neodvisnost in da vsaka tako proizvedena kWh energije in toplote pomeni manj nafte oziroma plina iz tujine, medtem ko plin in nafta zahtevata naš denar, z njuno uporabo pa onesnažujemo okolje. Želim vam srečno na poti razvoja. Pri nas imate model, ki mu lahko sledite, in prišli boste do enakega cilja. Na tej poti ne morete zgrešiti." Bili smo na podeželju, ki se je leta 1989 odločilo, da stopi na pot razvoja s projektom "Energijski koncept s poudarkom na lesu in energiji", ki ima danes tudi industrijo in pomemben element, na katerega niso računali, to je "Eko-energetski turizem". Na Območju Güssinga imajo letno okoli 30.000 turistov, ki so dobrodošli v evropskem centru za obnovljive vire energije. Poglejmo še enkrat Güssing včeraj in danes: www.eee-info.net Güssing leta 1989 Güssing 2006 Nobenih obrtnih in industrijskih con. Preko 50 novih industrijskih con. 70 % tedenskih migracij na Dunaj. Preko 1000 novih delovnih mest. Zadnje mesto po BDP v Avstriji. V sredini na lestvici po BDP v Avstriji Niso vedeli, kaj je turizem. 30.000 "EKO" turistov letno Edino, kar so imeli, les, so v Güssingu izkoristili za razvoj kraja. S pomočjo obnovljivih virov energije so našli novo pot razvoja. Upam, da bo tudi ta članek prispeval k razmisleku o tem, kako bi lahko bilo tudi pri nas.

Pripišite svoj komentar: