E-revir Regionalni tehnološki center
DOMOV | KLUB |  UREDNIŠTVO  Pozdravljeni, gost. Danes je sobota, 11. september 2010
GOSPODARSTVO IZOBRAŽEVANJE KULTURA ŽIVLJENJSKI SLOG ŠPORT DOM IN DRUŽBA
  Aktualno Mali oglasi Blogi Koledar prireditev
Gospodarno
Podjetno
Uporabno
Razpisi in sejmi
Ogledalo
Povezave
Gospodarstvo
Deset let podjetja Bartec Varnost
Avtor: Tatjana Polanc Kolander, 13. september 2007

V podjetju Bartec Varnost so v začetku septembra obeležili 10. obletnico delovanja v okviru nemškega koncerna Bartec. Ta je zagorsko podjetje odkupil leta 1997, po tistem, ko je takratna TEVE Varnost zaradi usmerjenosti na jugoslovanski trg ob političnih spremembah v 90. letih izgubila tržišče. Prvi nalogi, ki so si jih v vodstvu tedaj zadali, sta bili pridobitev novih kupcev in zagotovitev socialne varnosti takrat 110 zaposlenim.


Simona Klukej, članica uprave in direktorica družbe Bartec Varnost d.o.o., poudarja, da ji zastavljeni cilji, kot so rast in razvoj družbe ter zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti zaposlenih, klub doseženim uspehom predstavljajo še velik karierni izziv. Prepričana je, da se da v podjetju mnogo postoriti še na področju zmanjševanja stroškov, optimizacije proizvodnje, obenem pa kot Zagorjanka, žena in mati študentke ekonomije rada ustvarja in deluje v svojem domačem kraju. (Foto: tpk.)

Po besedah direktorice Simone Klukej, ki skupaj z drugim članom uprave in direktorjem Ratkom Borozanom, vodi to - še vedno zelo zagorsko - podjetje z danes že 178 zaposlenimi, jim je takrat uspelo predvsem zaradi poslovnega znanja in izkušenj tujega lastnika, obenem pa so v podjetju premogli tudi dovolj kakovostnega tehnološkega znanja. V Bartecu se lahko pohvalijo z visoko usposobljenimi strokovnjaki, še posebej na področju elektromotorjev za eksplozijsko ogrožene prostore. Že leta 1998 jim je nemški inštitut PTB podelil certifikat ATEX, ki takrat še ni bil obvezen, danes pa je pogoj za proizvajalce izdelkov v protieksplozijski zaščiti, servisiranje ter prodajo teh izdelkov v državah Evropske unije. V Bartecu že vseh deset let uspešno sledijo tem predpisanim zahtevnim standardom. Ob tem so tudi lastniki certifikatov ISO 9001:2000 in 14001:1996. Šesti v državi in prvi v Zasavju pa so osvojili še certifikat s področja varnosti in zdravja zaposlenih, QHSAS 18001.

Proizvodnja izdelkov v protieksplozijski zaščiti zahteva zelo specifična znanja (od konstrukcijskih rešitev, poznavanja materiala ipd.), ki jih je - se zaveda vodstvo družbe - mogoče pridobiti le pri delu, prenesenem znanju in izkušnjah zaposlenih, zato si v podjetju Bartec Varnost zelo želijo pridobiti usposobljen kader, sploh na področju strojništva, elektrotehnike, kemije in fizike, vendar pa je - po besedah Klukejeve - pot do tega cilja težavna. Za zdaj jim je kljub trudu uspelo pridobiti le tri štipendiste, ob delu pa se izobražuje še dvanajst zaposlenih. Srednjo, višjo ali visoko izobrazbo ima trenutno 45 odstotkov zaposlenih v podjetju.

Tako kot v koncernu Bartec tudi v zagorski Bartec Varnosti poslovno leto poteka od 1. maja do 30. aprila naslednjega leta. Dobiček, ki so ga v teh letih "pridelali", so ves čas vlagali v nove naložbe. V poslovnem letu od 1. maja 2006 do 30. aprila 2007 so ustvarili 10 milijonov evrov prometa in 200.000 evrov dobička, naložbe pa so v tem obdobju znašale 1,6 milijona evrov. Gre predvsem za investicijo v proizvodnjo razvodnic, ki so jo iz Nemčije preselili v Zagorje. V zagorski družbi so tako investirali v tehnološko opremo, ki vključuje tudi dva najsodobnejša stroja tehnologije CNC. Za potrebe nove proizvodne linije so zaposlili 35 novih oseb, in sicer vseh profilov: od sestavljavcev, inženirjev do prodajnikov, ki bodo proizvajali in prodajali aluminijaste, poliestrske in razvodnice iz nerjavečega jekla. Pri pridobivanju kadra in njegovem uvajanju so imeli nemalo težav, Klukejeva pa upa, da se bo stanje do konca letošnjega leta normaliziralo, delo pa steklo po predvidenih načrtih.

Po začetnem nelikvidnem poslovanju in nezaupanju zaposlenih do novega lastnika je v desetih letih Bartec Varnost postala stabilna družba s proizvodnim programom, ki ima svoje kupce in je doma, kjer proda 25 odstotkov izdelkov, brez konkurence, na tujih trgih, kjer so njegovi največji kupci distributerji elektromotorjev, med njimi družbe HEW (Nemčija), ABB (Španija in Finska) ter Sermes (Francija), pa zaradi svoje prilagodljivosti uspešno konkurira družbi Siemens. "V Bartecu mesečno proizvedemo 1200 do 1300 elektromotorjev, ki niso serijski, temveč prilagojeni vsakemu naročilu posebej. To si lahko kot manjša in bolj prilagodljiva družba za razliko od Siemensa tudi privoščimo, zato tudi v tem smislu nimamo pravega konkurenta," pravi Klukejeva.

Sama je v družbi zaposlena že 20 let, direktorica pa je od leta 2000. Čeprav desetletna zgodba podjetja spominja na zgodbo o uspehu, pa je Klukejeva prepričana, da lahko v Bartecu še marsikaj dosežejo. "Naši načrti so zelo visoki, zato jih niti še ne upamo glasno izreči," pravi. V naslednjem poslovnem letu želijo še povečati prodajo in po dosedanjih podatkih jim bo - kot kaže - to tudi uspelo. Povečevanje povpraševanja in prodaje pa bo verjetno v bodoče terjalo tudi širitev proizvodnje v Zagorju.


Novovpeljana proizvodna linija razvodnic. (Foto: tpk.)


Pripišite svoj komentar:

Za objavo komentarja morate biti registrirani. Če še niste registrirani, to lahko storite tukaj.

e-naslov   geslo >>

Ste pozabili geslo? Vpišite svoj e-naslov in kliknite tukaj


Izdajatelj in uredništvo portala E-revir ne prevzemata nikakršne odgovornosti za komentarje. V primeru grobega kršenja navedb v  pravnem obvestilu si uredništvo pridržuje pravico, da komentar po objavi izbriše.
Gospodarno
Preberite več...
  Zasavsko gospodarstvo v rdečih številkah
  Nove tržne niše v kmetijstvu in proizvodnji asfalta
  Pokojninski sistem potrebuje večje spremembe od napovedanih
  (Ne)uspešnost projektov v informacijski tehnologiji (IT)
  Ali res razumemo zakon o minimalni plači in njeno izplačilo?
  Motivirani zaposleni ključ do uspeha podjetja
  NLB Skladi – naložbene rešitve za dobre in slabe čase
  Premalo se zavedamo pomena lesa
  Ugotavljanje sposobnosti ponudnika oziroma reference v postopkih javnega naročanja po ZJN-2
  Postopki javnega naročanja po zakonu o javnem naročanju – drugič
  Poslovanje v letu 2009 v zasavskih podjetjih – 2. del
  Poslovanje v letu 2009 v zasavskih podjetjih
  Postopki javnega naročanja po zakonu o javnem naročanju
  Iztok Virant, direktor trboveljske cementarne Lafarge: Obratujemo skladno s predpisi
  Ključni ukrepi za energetsko prihodnost Zasavja
  Iztok Živko: “Tevel ima odprtih več front”
  O izvoru odpadkov in meritvah v Lafargeu
  Zasavske inovacije za leto 2008
  Nekaj dejstev o sežiganju odpadkov
  Memorandum "Zasavska energetika jutri" sprejet in poslan državi
  Kako to počnejo naši evropski sosedje
  Energija v Sloveniji
  Zakaj je Slovenija pesimistična glede zahtevanih ciljev na področju OVE?
  Slovenija 11 let pred ciljem ali kako doseči 25-odstotni delež OVE v naši energetski bilanci
  Operacijsko raziskovanje in modeli
  Nepovratna sredstva EU v Sloveniji – kako zadevo izboljšati
  V Xelli pripravljeni na novo gradbeno sezono
  Osebni stečaj – priložnost za nov začetek ali za nove zlorabe?
  Zasavski gospodarstveniki o trenutnem gospodarskem in finančnem položaju
  Razprava o institucijah trga dela in prožni varnosti
  Obresti kot se spodobi
  Obnovljiva energija Zasavje 2008
  Revizijsko poročanje po mednarodnih standardih revidiranja
  Hipotekarni krediti za stanovanje ali hišo
  Financiranje poslov
  Ustanavljanje novih podjetij in visoke tehnologije – ali gre to sploh skupaj?
  Krediti v tujih valutah, drugič
  Projektno financiranje, »posebno vozilo« in strukture javno-zasebnega partnerstva
  Pogovor: dr. Franc Pohleven - Zmanjšati moramo porabo energije v industriji
  Ali se kaže zadolževati v švicarskih frankih (CHF)?
  V Svei dajejo prednost razvoju
  Zakaj sploh javno-zasebna partnerstva?
  V ETI-ju so vladnim gostom predstavili projekt NODISEA
  Zasavci so Vlado RS spomnili tudi na obljube, ki jih ni držala
  Intervju: Staša Baloh Plahutnik na čelu območne gospodarske zbornice
  Zunanje izvajanje arhivske funkcije
  Pogovor s predsednikom uprave Lafargea Iztokom Virantom
  Dokončna pripojitev NLB Banke Zasavje k Novi Ljubljanski banki
  Kolikšne so javne investicije v državah članicah EU?
  Za dobro zgodbo je treba imeti dober scenarij
  Načrtovani razvoj obnovljivih virov energije v Zasavju
  Na kaj moramo biti pozorni pri pogajanjih z Američani
  Zasavje - regija znanja
  PUM – Projektno učenje za mlajše odrasle
  Kako se (uspešno) pogajati z Japonci
  Ali družbena odgovornost prispeva k uspešnosti podjetja? Končno odgovor
  Migracijska ekonomija
  Zasavske "melanije trump"
  Intervju: Aleksander Mervar o TET, Istrabenzu Gorenje in zasavski gospodarski preteklosti
  20 let inženirskega biroja Pirnar & Savšek
  Naravne nesreče in davčna vprašanja
  Tomaž Berginc, predsednik uprave družbe ETI
  Javne investicije v tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope
  Zasavski direktorji so zakon
  Rast podjetij Kalmer in Prototip CC
  Deset let podjetja Bartec Varnost
  Pomen RTH in TET za Zasavje in slovensko gospodarstvo
  Intervju: Zdenko Fritz - Zadnji pogoj za pripojitev NLB Banke Zasavje k NLB izpolnjen
  Prednostno dispečiranje za ohranitev zasavske energetike?
  Težave z neproporcionalnimi provizijami
  Računanje efektivne obrestne mere (EOM)
  Efektivna obrestna mera (EOM)
  Güssing - energetsko neodvisno avstrijsko mesto
  Koliko še veljajo blagovne znamke?
  Naloge države na področju obnovljivih virov energije do leta 2023
  Spremembe pri investicijah na področju javnih financ
  Mednarodni računovodski standardi prinašajo večjo kvaliteto poročanja družb
  Programi zvestobe in varstvo osebnih podatkov porabnikov
  Menedžment znanja - zakaj toliko propadlih poskusov?
  Programi zvestobe in diskriminacija porabnikov
  Razvoj izdelkov in inženirsko delo
  Kreditna zavarovanja
  Medpodjetniški in medpanožni programi zvestobe
  Obvezne rezerve nafte - manj tveganja za Slovenijo
  Slovenija in obnovljivi viri energije

 

Copyright © Multima d.o.o., 2003-2010. Vse pravice pridržane.
Oglaševanje
Spominki iz Zagorske doline