 Matej Drašček je
univ. dipl. ekon.. |
Kaj je migracijska ekonomija?
Migracijska ekonomija izvira iz Teorije spodnje piramide (Prahalad), ki trdi, da bo glavni vir dohodkov podjetij v prihodnjih letih glede na demografske in druge trende prišel z območja nerazvitih držav. Migracijska ekonomija to teorijo nadaljuje in povezuje trge med seboj. Glavni igralci na trgih so migranti, ki so šli s trebuhom za kruhom v tujino. Migranti svoj zaslužek deloma porabijo v državi prebivališča, vendar še večji del zaslužka pošljejo nazaj svojim družinam in sorodnikom v manj razvite države. Tako migranti v tujini, namesto da bi denar poslali nazaj v domovino, kupijo izdelek in podjetje ga nato dostavi sorodnikom ali družini migranta v njegovi domovini. Npr. turški imigrant v Nemčiji ne nakaže denarja družini v Turčiji, ampak vplača izdelek v Nemčiji, npr. hladilnik v trgovini v Nemčiji, in nato podjetje hladilnik dostavi družini v Turčiji. Čeprav gre za podobno storitev, kot jo ponuja Amazon, je posebnost ta, da je celotni trženjski splet usmerjen samo na imigrante.
Ti tokovi so izredno težko izmerljivi, saj potekajo večinoma po neformalnih poteh, vendar je Svetovna banka leta 2004 prvič predstavila podatke, ki temeljijo tako na trdnih podatkih kot na ocenah. Tako je bilo v letu 2004 za skoraj 200 milijard dolarjev migracijskih finančnih tokov, torej so imigranti poslali svojim družinam prek bančnih transferjev za 200 milijard dolarjev (samo albanski imigranti so v letu 2006 poslali 1,3 milijarde dolarjev), vendar so to le formalni tokovi. Če prištejemo k temu še neformalne tokove, torej denar v kuverti ali tistega, ki so ga imigranti osebno izročili družinam, ta številka naraste na skoraj 400 milijard dolarjev. In ta trend je konstanten oziroma narašča, saj je bilo v letu 1990 teh tokov samo za 20 milijard dolarjev. Torej, če bi podjetje izkoristilo le delček teh tokov, bi bil to "sveti gral" rasti vsakega podjetja.
Nekatera svetovna podjetja so ta trend že uspešno izkoristila. Cemex, proizvajalec cementa, je uspešno izkoristil trend v ZDA. Cemex je opazil, da se priseljenci največkrat vračajo v domovino ob posebnih družinskih dogodkih, kot so npr. poroke, krsti, rojstni dnevi itd., in pri tem prinašajo različna darila. Ker pa vreča cementa ni najlepše darilo, npr. za poroko, so obrnili predstavo, kaj vreča cementa predstavlja, in izkoristili potencial trga, in sicer trga gradnje hiš. Sanje vsakega Mehičana so imeti lastno hišo, kar pa je ob njihovih dohodkih težko uresničiti. Cement je temeljni material za gradnjo hiše, zato je podjetje to izkoristilo in začelo oglaševati, kako je lahko vreča cementa lepo darilo za razne priložnosti, npr. za gradnjo skupnega doma pri mladoporočencih. Tako so priseljenci začeli kupovati cement v ZDA kot darilo za svoje sorodnike v Mehiki, podjetje pa ga je nato dostavilo naslovniku. Tako je cement postal eno najbolj zaželenih daril pri poroki.
Kako lahko slovenska podjetja izkoristijo ta trend?
Za primer smo vzeli eno največjih slovenskih podjetij, in sicer Gorenje. Ker so migranti razporejeni povsod po svetu, smo se osredotočili samo na eno državo (čeprav bomo na koncu podali še nekaj primerov za druge države), in sicer na izredno tipično povezavo Slovenija-BiH.
Gorenje že ima v BiH svoja predstavništva in dokaj razvito poslovno mrežo, čeprav je večinoma skoncentrirana okoli večjih mest. Izredno dobro pozna tudi kulturo BiH, saj je na trgu prisotno že več desetletji. Poleg tega pa ima izdelke, ki jih v BiH potrebujejo, saj hladilnike, štedilnike itd. potrebujejo vse družine. Ker so ti izdelki trajne dobrine in so po navadi dražji, veliko priseljenec pošilja denar nazaj v BiH prav zato, da bi si lahko njihove družine privoščile te skoraj nujne življenjske dobrine. Ker pa se vse začne pri številkah, poglejmo stanje migrantov iz BiH v Sloveniji.
Vse se začne pri osnovnih podatkih
Leta 2005 je bilo po vsem svetu 1,5 milijona imigrantov iz BiH. Najbolj oblegane države so : republike bivše Jugoslavije, Nemčija, Avstrija in Švica. Samo v letu 2005 je v te države migriralo 40,814 ljudi iz BiH. Če pogledamo še migracijske transferje, jih je bilo v letu 2006 skoraj za dve milijardi dolarjev. Rast od leta 2000 pa je bila okoli 25-odstotna. Torej je bil povprečen formalni transfer v domovino okoli 1300 dolarjev in če prištejemo še neformalne tokove, ki so približno enaki kot formalni, je bil povprečen transfer 2600 dolarjev.
V Slovenijo je leta 2005 migriralo 4307 državljanov BiH, večina "s trebuhom za kruhom". Ker je glavni namen boljši zaslužek, gre večji del dohodkov nazaj v BiH. Če pogledamo še celotno statistiko, je bilo od 18.251 priseljenih tujcev v RS kar 7871 priseljencev iz BiH. Te številke kažejo na velik potencial za migracijsko ekonomijo. Torej so imigranti iz Slovenije v BiH poslali za skoraj 50 milijonov dolarjev. To pa je lepa priložnost za podjetja. Vendar moramo opozoriti, da je treba pri tem upoštevati posebne lastnosti trga, če hočejo podjetja izkoristiti ta potencial.
Kako izkoristiti ta potencial?
Najpomembnejši je prvi korak, in sicer ustvariti neformalno zaupanje med imigranti. Podjetja se morajo zavedati, da so to ljudje, ki so si prigarali vsak cent, zato izredno pazljivo razporejajo svoje dohodke. Pri tem jim tudi niso pomembne tipične zahodne lastnosti izdelka ali storitve, kot je npr. dizajn, ampak predvsem uporabnost izdelka. Gorenje ima pri tem prednost, saj so njegovi izdelki skoraj sinonim za trajnost..
Podjetje mora poleg tega izkoristiti potencial neformalnih socialnih mrež, npr. prek interneta. Migranti so izredno dobro povezani tako med seboj kot tudi z domovino. Internet predstavlja eno najboljših komunikacijskih orodij. To so ugotovili tudi imigranti, zato imajo npr. imigranti iz Turčije svojo spletno stran z vsemi potrebnimi informacijami (npr. www.mezun.com in www.turkserve.com). Podjetje lahko oglašuje na teh spletnih straneh, še bolje pa je, da jih pomaga postaviti. Trenutno na teh spletnih straneh oglašujejo predvsem izobraževalne ustanove, finančne institucija in letalski prevozniki, torej tipične industrije, ki jih imigranti pogosto uporabljajo. Vendar oglašujejo tudi že druga podjetja. Avtomobilska industrija, distribucijska podjetja, trgovci itd. spoznavajo, da so imigranti potencialno zelo dobra priložnost za trženje. Imigranti iz BiH še nimajo svoje spletne strani, tako da bi lahko podjetja, ki hočejo izkoristiti potencial migracijske ekonomije, pomagala pri njeni postavitvi.
Čeprav ti kupci niso najbolj dobičkonosni, kot npr. zahodna Evropa, visoki razred Rusije itd., pa predstavljajo najbolj privržene kupce, saj postanejo s prvim nakupom in svojim zaupanjem kupci za celo življenje. In ironično je, da poskušajo podjetja dobičkonosne zahodne kupce privabiti na vse možne načine, z vsemi možnimi dodatki, medtem ko imajo pred nosom kupce, ki potrebujejo le malo pozornosti in spoštovanja, ki si ga zaslužijo, in podjetja s tem pridobijo doživljenjske kupce. To je že ugotovilo podjetje, nagrajeno z Nobelovo nagrado Grammen bank, uspešno svetovno podjetje Unilever v Indiji.
Največji problem je zagotovo distribucija, vendar če uvoz iz Kitajske, ki je bolj oddaljena od BiH ali Albanije, ni več problem (tudi vse več podjetji se specializirano ukvarja samo s distribucijo), potem ne vidimo razloga, da bi bile te majhne razdalje takšna ovira, da bi omejile to izredno priložnost. Kot smo že omenili, ima Gorenje že razvito poslovno mrežo, zato ima na tem trgu prednost pred konkurenti, tudi če ne upoštevamo izrednega poznavanja trga in kulture.
In druge države?
Migracijski trg med Slovenijo in BiH ni edini in sploh ne največji. Npr. večji tok imigrantov je med Albanijo in zahodnimi državami, Alžirijo in Francijo, Nemčijo in Turčijo, Slovenijo in Srbijo, Avstrijo in Srbijo, V Evropo in Z Evropo itd. In to je samo Evropa. Če pa podjetje posluje globalno, kot nekatera slovenska podjetje že poslujejo, pa imamo tudi druge imigrantske tokove.
Ti tokovi so neizkoriščeni potenciali, saj imigranti samo čakajo, da jim podjetja izkažejo vsaj malo pozornosti. Svetovna podjetja počasi spoznavajo, da so ti trgi tudi dobičkonosni in predstavljajo bodoče trge (Unilever, Coca-cola, Microsoft itd.). Ker svet postaja vse manjši, tudi ni pričakovati, da bi se tok imigrantov zmanjšal, kvečjemu se bo povečal, česar pa na podlagi demografskih statističnih podatkov ne moremo trditi za razvite zahodne trge.
|
Matej Drašček je maja 2007 diplomiral na področju menedžmenta na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Adriane Rejc Buhovac in za nalogo z naslovom Konceptualna analiza teorij družbene odgovornosti podjetja prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Trenutno končuje magistrski študij na Fakulteti za družbene vede, smer Menedžment neprofitnih organizacij, vpisal pa je tudi podiplomski študij filozofije.
Njegovi raziskovalni interesi vključujejo teorijo deležnikov, družbeno odgovornost podjetja, poslovno etiko, strateški menedžment itd. V soavtorstvu z dr. Stanislavom Matičičem se mu v kratkem obeta objava članka What Managers Can See in the Philosophical Block of Free Will v mednarodni reviji Journal of Business Ethics, objavlja pa tudi v domačih strokovnih revijah.
| |