|
Zdenko Fritz, dolgoletni predsednik uprave NLB Banke Zasavje: "Ob izredno korektnem in konstruktivnem dogovoru z vodstvom NLB bo moja aktivnost še vedno v največji meri vezana na Zasavje."
|
Kakšno je bilo za banko prvo leto po uvedbi evra?
1. 1. 2007 je bil za Slovenijo z vidika simbolike prav gotovo poseben datum. EVRO je postal naša domača valuta in po relativno dolgem obdobju priprav na ta trenutek se je začelo obdobje privajanja v praksi, ki bo prav gotovo trajalo še bistveno dlje. Danes nas verjetno - vključno z menoj - ni veliko, ki bi že imeli pravi občutek primerjave cen brez preračunavanja. Čarobna opojnost lažje primerjave cen istih proizvodov znotraj evropske skupnosti je kar nekam izginila, začetna zaustavitev inflacije in na sploh rasti cen pa je tudi zaradi bistvenih sprememb na področju svetovne ekonomije dobila prav v Sloveniji najsilovitejši zagon. Pa ne zaradi EVRA.
Bančniki smo si prve dni januarja prav gotovo malo oddahnili. Malce zaradi rahle bojazni, da bi se lahko kljub izredno resnim pripravam kakšna stvar vseeno zalomila, v glavnem pa zaradi velikih naporov, ki so bili vloženi s strani večine bančnikov v preteklem letu. Ves svet je priznal, da je Slovenija prehod izvedla z odliko, in tudi naša banka je doživela vrsto pohval. Praznični dnevi pa so kot po navadi hitro minili in prišla je kruta realnost vsakdanjika. Za vse banke, tudi za našo, so nastali bistveno novi pogoji poslovanja, ki so predvsem na pomembnem segmentu plačilnega prometa in menjalniškega poslovanja prinesli bistveno nižje prihodke, razen tega pa smo bili v celoti vpeti v evropsko in ne več domačo monetarno politiko. Dodatno se je v celoti uveljavila nova zakonodaja, predvsem na področju računovodskih standardov.
Kako ste banke reagirale na spremenjene okoliščine?
Vsaka banka je izbrala svojo strategijo. Velika večina se je odločila za izjemno agresivno politiko povečevanja obsega poslovanja. V te namene so se porabila sproščena sredstva, ki so bila v prejšnjih letih večinoma naložena v vrednostne papirje Banke Slovenije, prav tako pa se je zdel tudi svetovni finančni trg prav neusahljiv vir finančnih sredstev. Tako ni presenetljivo, da se je daleč največji del povečanih naložb financiral iz tujih virov. Včasih kar nekontrolirano iskanje trga pa je ob pogosto povsem neekonomskih pogojih kreditiranja privedlo tudi do omilitve bančnih kriterijev posojanja denarja, kar bo vsekakor še imelo določene posledice v prihodnosti. Del bank je velik del alternativnih prihodkov iskal v trgovanju z vrednostnimi papirji, ki so prinašali še v prvi polovici preteklega leta neprimerljivo višje donose od obresti. Zaradi novih standardov so ti razlogi so ob manj strogih pogojih oblikovanja bančnih rezervacij (moramo pa priznati, da tudi uspešnega omejevanja stroškov) privedli do zelo dobrih finančnih izkazov bank v preteklem letu.
Katero strategijo ste ubrali pri NLB Banki Zasavje?
Pravzaprav nobene od prvih dveh. Pri nas smo vedno poudarjali individualni pristop; delno zaradi svoje majhnosti (še vedno smo najmanjša aktivna banka v Sloveniji ), pogojev poslovanja v relativno revni regiji in bogatih izkušenj krizne situacije 90. let, delno pa zaradi drugih okoliščin. Glede na to, da s tujino neposredno ne poslujemo, so bili za nas tuji viri vedno relativno dragi, da ne bomo poslovali na trgu vrednostnih papirjev, pa smo se iz ekonomskih razlogov odločili že pred leti. Opiranje predvsem na lastne vire je tako pogojevalo tudi manj intenzivno in selektivnejšo kreditno politiko. Bančni izkazi tako prikazujejo po eni strani manjši tržni delež, ki pa je soliden finančni rezultat ob stabilnem poslovanju in dokaj kvalitetnem portfelju.
Je na vaše poslovanje vplival še kakšen pomemben dejavnik?
Vsekakor ne moremo mimo ključne spremembe, ki se je zgodila v lanskem letu. Na osnovi odločitve večinskega lastnike se je intenzivno začel formalni in vsebinski postopek integracije NLB Banke Zasavje in NLB. Ta proces je potekal večplastno. Po eni strani so tekli formalni procesi, po katerih je NLB z odkupom delnic postala edini lastnik banke, na drugih področjih pa so potekali procesi uravnovešanja poslovanja z vidika vsebine in delovnih postopkov, vse s ciljem, da bi imele naše stranke ob izvedeni pripojitvi čim manj težav.
Datum pripojitve, 1. maj, je praktično pred vrati. Kako ocenjujete dosedanji potek združevanja?
Takšno združevanje je nesporno zelo zahteven projekt. Če navedem samo podatek, da program vsebuje več kot 800 aktivnosti s konkretnimi datumi in osebnimi nosilci, to pove vse. Projekt je po svoje bistveno zahtevnejši od projekta uvedbe EVRA, ob tem pa se ne moremo izogniti tudi subjektivnim občutkom pri vseh neposredno prizadetih, kot so predvsem zaposleni v priključenih bankah in stranke, ki se sprašujejo, kaj jim bodo prinesle spremembe. Do sedaj je bila dokaj kakovostno uresničena večina nalog in z zadovoljstvom ugotavljam, da obilica dodatnega dela ni vplivala na tržne aktivnosti, tako da so tudi letošnji rezultati v celoti v okviru načrtovanih. Res je, da nas ključne aktivnosti čakajo v "finišu" in da so v danem trenutku ljudje izjemno obremenjeni. Žal se temu ni mogoče izogniti in nekako vsi že komaj čakamo zaključek teh aktivnosti.
Katere bistvene spremembe bo pripojitev prinesla strankam?
O samih spremembah za stranke je težko odgovoriti na kratko. Dejstvo je, da bo NLB univerzalna pravna naslednica, kar zagotavlja popolno pravno varstvo vsem strankam NLB Banke Zasavje. Res bodo tako občani kot pravne osebe imeli spremenjene številke računov in tudi nove kartice, a prepričan sem, da večjih zapletov ne bo. Vsekakor pa določene spremembe bodo. Predvsem za občane si upam trditi, da bodo z navedeno združitvijo pridobili. Med drugim že zato, ker vodilni bančni in finančni sistem v Sloveniji in izjemno pomembni finančni akter na celotnem področju bivše Jugoslavije, kar NLB vsekakor je, že sam po sebi zagotavlja večjo varnost in širši spekter storitev. Dejstvo je, da smo bili iz tehnoloških razlogov do sedaj pri določenih poslih zaprti v okvir lastne banke, zdaj bodo dejansko te omejitve padle, prav tako pa se bodo takoj uvedle določene storitve, kot npr. Teledom, do katerih do sedaj nismo imeli dostopa. Celoten sistem nove organiziranosti pa daje temeljni poudarek trgu in strankam. Prepričan sem, da bodo to stranke izredno hitro opazile.
Kar se tiče pravnih oseb, bi rekel, da je to trenutek tržnih priložnosti, ki jih je treba izkoristiti in se v praksi dokazati. Vsaka banka je zainteresirana za posel in za kakovostne stranke. Res je princip dela v večjih sistemih, kot je tudi NLB, nujno malo drugačen, po svoje malo bolj birokratski kot v manjših bankah. A povsod posel delajo ljudje in v okviru vseh predpisanih procedur je še vedno ključen človeški dejavnik. Glede na to, da vsi ključni ljudje ostajajo na istih ali podobnih položajih, sem tudi glede tega optimist. Ne moremo sicer pričakovati čarobnega stikala, lahko se bo v začetni fazi pojavil tudi kakšen manjši problem, a ti so se vedno. Vedeti moramo, da se danes srečujemo z izjemno zahtevno svetovno finančno situacijo oz. krizo, ki ima tudi na slovensko bančništvo vsaj posredne učinke. Ob korektni ugotovitvi, da je v primerjavi s preveč "sofisticiranim" in včasih preveč opevanim svetovnim bančnim sistemom, ki je danes precej v krizi, slovenski v dokaj dobri kondiciji, ne moremo mimo dejstva omejenih dodatnih virov in posledično bolj selektivne naložbene politike in dražjega denarja. Temu se ne bomo mogli izogniti niti v Zasavju in to nima prav nobene neposredne zveze z združevanjem, morda je to v danem trenutku celo velika prednost.
Kako bo poslej banka v Zasavju organizirana? Bomo morali za posamezne posle hoditi v Ljubljano?
Banka se kot pravna oseba ukinja in tako s svojim računom, organi upravljanja in dosedanjim vodstvom res ne bo obstajala več. Prav tako ne bo imela več svojih finančnih izkazov in neposrednih odnosov s finančnimi institucijami ter nadzornimi organi. A vendar pri neposrednem poslovanju s strankami ne bo nobenih bistvenih sprememb. Vse enote za poslovanje z občani ostanejo tam, kjer so, v glavnem tudi z istimi ljudmi kot do sedaj, oz. se bodo posamezne enote še okrepile in se bodo storitve še bolj približale ljudem. Prav tako ne bo bistvenih sprememb pri podjetjih, ki so se prav dobro navadila na sistem skrbništva, ki smo ga v zadnjih letih uvajali. Ljubljano bi bolj gledal kot dodatno možnost pri vodenju in financiranju večjih projektov, kot npr. tako želeno novo TeT, ki jo objektivno lahko finančno spremlja, morda celo s svojo strokovnostjo in vpetostjo v širši prostor omogoči samo tako velika hiša, kot je NLB. Morda je lahko večji strah upravičen na področju dosedanjih dobaviteljev in izvajalcev banke in morda v vrsti dejavnosti in društev, ki jih je NLB Banka Zasavje kot vodilna matična banka v regiji kar bogato spremljala. Vsekakor tudi za te upam, da bodo imeli enakopravno možnost korektne konkurence v večji hiši in za marsikoga bo to nova priložnost. Lep primer za to je zagorska SVEA, ki se je že lepo uveljavila kot pomemben izvajalec v skupini NLB. Glede sponzoriranja manjših in aktivnih društev in organizacij prav tako ne vidim težav, pri financiranju večjih projektov pa je vsekakor treba iskati poslovni interes. Ne nazadnje so bile tudi do sedaj to temeljne osnove za sodelovanje.
Kako bo izgledala nova organizacijska shema banke oz. enote po novem in kdo jo bo vodil?
Organizacijska oblika bo na osnovi izkušenj pri izvedenih predhodnih priključevanj in na osnovi uspešnega usklajevanja bank, ki se združujejo (ob Banki Zasavje še Banka Domžale in Koroška banka Slovenj Gradec) v okviru NLB povsem nova. Tako bo na področju Zasavja delo organizirano kot Področje NLB Zasavje oz. skrajšano NLB Zasavje, ki bo znotraj razdeljeno na Poslovni center za velika podjetja in Poslovni center za male gospodarske družbe in prebivalstvo. Znotraj slednjega centra bo kot pomembna samostojna enota organizirana poslovalnica za gospodarske družbene in samostojne podjetnike..Takšna oblika naj bi zagotavljala povezavo znotraj zasavske regije, po drugi strani pa po principu "business line" zagotavljala enoten pristop NLB na celotnem slovenskem trgu in trgu jugovzhodne Evrope. Morda je prav, da govorimo tudi o konkretnih imenih vodstva NLB Zasavje. Vsi so se v dolgih letih dela v NLB Banki Zasavje dokazali in dejansko predstavljajo za NLB veliko okrepitev. Direktorica področja bo dolgoletna članica uprave Marija Marot, namestnica ena od najsposobnejših pravnic v skupini, Joži Rigler, druga področja bodo kot direktorji vodili Maja Jordan, ki je vrsto let vodila področje poslovanja s podjetji v banki, dolgoletni član ožjega vodstva Lado Lindič, novo zahtevno zadolžitev pa bo prevzel Marijan Muhič. Tudi njihovi namestniki izhajajo iz vrst dosedanjega vodstva banke. Iz navedenega vidite, da sprememb pravzaprav ne bo.
Pri navajanju imen svojega niste nikjer omenili.
Dejstvo je, da vodim banko praktično 20 let. Če se ne motim, sem po stažu drugi najstarejši bančni direktor. Čeprav sem to delo opravljal z zadovoljstvom in veseljem, če malo pozabim na skromnost, morda celo uspešno, to niso bili ravno lahki in rožnati časi. V vsakem primeru se baterije "iztrošijo".Takšna sprememba je prav gotovo tudi priložnost za resen premislek o lastni prihodnosti. Ocenil sem, da prevzem vodenja v novi organizacijski obliki za nikogar ne bi imel pravega smisla. K tej odločitvi so vsekakor prispevale tudi določene osebne okoliščine.To pa je priložnost za mlajše, rekel bi, da je po naravni zakonitosti nastopil njihov čas. V vsakem primeru sem svojo vodstveno vlogo zaključil. To pa ne pomeni, da sem zaključil z bančno aktivnostjo in delom. Ob izredno korektnem in konstruktivnem dogovoru z vodstvom NLB bo moja aktivnost še vedno v največji meri vezana na Zasavje. Tako bom naprej deloval v Zasavju kot pooblaščenec uprave NLB pri vodenju večjih in zahtevnejših finančnih projektov v regiji in utrjevanju poslovnih odnosov z največjimi partnerji, ob tem pa sodeloval pri posameznih projektih skupine NLB predvsem v Sloveniji in na področju jugovzhodne Evrope. |