|
(foto: Erevir)
Kje vi vidite glavne koristi, ki jih zbornica ponuja svojim članom?
Zbornica naj bi bila predvsem njihov predstavnik v razgovorih ali vodenju različnih politik z državo in nekaterimi drugimi skupnostmi, območna zbornica pa je lahko zastopnica članov tudi v odnosu s krovno gospodarsko zbornico. Poleg tega je zbornica razvila zelo širok spekter različnih storitev, kar bo prišlo do izraza ravno zdaj, ko je članstvo neobvezno in bodo podjetja zainteresirana, da te storitve tudi izkoristijo. Te storitve so najbolj razvite na področju sodelovanja s tujino ter izobraževanja in usposabljanja.
Podobne storitve ponuja gospodarstvenikom in podjetnikom v Zasavju tudi RCR …
Ravno zato menimo, da ni potrebno, da bi se določene funkcije podvajale, ampak se lahko organizirajo skupaj. So nekatere teme, ki so zanimive za gospodarstvo, pa jih včasih izvede eden, včasih drug. Zelo racionalno je, da se izvedejo skupaj, ker se potem stroški razdelijo. Zbornica bo gotovo prevzela tudi vlogo pozitivnega "akterja" v tem smislu, da je treba bolj kot doslej odpreti dialog z lokalnimi skupnostmi, župani … Dosedanji sistem daje občinam na voljo kar nekaj sredstev v razvojne namene in je smiselno, da bi se ta dialog nekoliko bolj odprl. Ta je bil sedaj mogoč prek Regionalnega razvojnega sveta, prav tako tudi prek različnih odborov, ampak to vendarle sodi tudi v okvir zbornice in je smiselno, da se družbena odgovornost in družbena aktivnost nekako močneje povežeta. V naši regiji so nekatera področja, ki zahtevajo takšen pristop, sploh ker niso dovolj razvita, na primer ekologija, tudi turizem, o katerem ves čas govorimo, ne naredimo pa odločilnih korakov, in seveda energetika …
Kako boste poskušali obdržati člane, morda povečati članstvo in članom ponuditi več vsebine?
Radi bi okrepili ravno tisti del aktivnosti, ki je v interesu članov zbornice. Tako sem se tudi že obrnila na naše člane, da sami povedo, kje vidijo glavne interese delovanja naše zbornice. O tem bo treba razpravljati tudi znotraj upravnega odbora zbornice. Sama se že dogovarjam z drugimi območnimi zbornicami o možnostih sodelovanja in povezovanja z drugimi regijami. Če želimo pritegniti več novih članov, potem bomo morali članom pokazati dobre zglede s področij, ki so v Zasavju še manj razvita, npr. vključevanje nagrajevanja inovatorjev v plačni sistem ali vzpostavitev sistema za motiviranje in spodbujanje zaposlenih za inovacije, če govorim o področju inovacij. Zelo dobro je, da v okviru zbornice deluje ekonomsko-socialni svet, ki ima organiziranih več odborov, v katerih člani delujejo po principu nekih skupnih interesov. Tukaj nastajajo teme, ki se bodo potem v zbornici tudi naprej realizirale. Imamo odbor za konkurenčnost, za energetiko, infrastrukturo, za okolje … V te odbore niso vključeni direktorji, pač pa ljudje, ki sodijo v t. i. "srednji menedžment" ("middle management"), ki so seznanjeni z vsebino in imajo še vedno toliko moči, da lahko vplivajo tudi na neko dogajanje v podjetju. Mislim, da bomo z aktiviranjem teh odborov oz. nadaljevanjem aktivnosti prišli do nekih vsebin, ki bodo v interesu večine članov. Veliko odgovornost pa vidim tudi na področju izobraževanja kadrov in povezovanja šolstva z gospodarstvom.
Ko govorite o izobraževanjih in usposabljanjih, imate v mislih osnovna izobraževanja, kjer v bistvu udeleženci ne izvedo kaj bistveno novega. Ali razmišljate, da bi prek teh usposabljanj uvedli tudi zahtevnejše vsebine, ki bi morda zanimale tudi vodilne gospodarstvenike?
Nekaj teh osnovnih oziroma splošnih usposabljanj bi bilo še naprej. Sem pa tudi sama dosti razmišljala o tem in gotovo bi bilo treba pripravljati razgovore, srečanja z bolj eminentnimi osebnostmi. Naša velika podjetja so konkurenčna, kar pomeni, da je njihova raven znanja in razumevanja procesov takšna, da bi jim lahko dodatne informacije ali znanje ponudili le izbrani, visoko izobraženi in izkušeni ljudje. V mislih imam ljudi, kot je na primer strokovnjak dr. Peter Kraljič … Gotovo lahko taki ljudje zasavskemu prostoru nekaj doprinesejo. Takšna srečanja bi bila gotovo koristna in spodbudna.
So zbornične storitve naravnane na manjša, srednja ali tudi velika podjetja?
Mislim, da so zbornične storitve zanimive ravno za velika podjetja, ki sicer delujejo tudi po branžnih združenjih, vendar so močno vpeta v lokalno dogajanje. Če pogledamo samo prireditev nagrajevanja inovacij: inovativna dejavnost je pomembna. In tukaj se velika podjetja zelo dobro odzivajo.
Se bo ta prireditev nadaljevala tudi v prihodnje?
Prav gotovo, saj je ta dejavnost v Zasavju pravzaprav nastala. Seveda pa je naš interes, da proces približamo tudi majhnim in srednjim podjetjem, da se tudi ta podjetja začnejo zavedati pomena inovativnosti, da je to področje namenjeno tudi njim. Da pa bi to dosegli, bo treba verjetno izvesti kar nekaj delavnic, usposabljanj, v mislih imam tudi posredovanje informacij s strani Urada RS za intelektualno lastnino glede zaščite pravic, patentov … Gre za to, da bi v aktivnosti, ki so že vzpostavljene in lepo tečejo, poskušali vključiti nova podjetja, hkrati pa razvili nekatere nove aktivnosti. Seveda bom glede izvajanja del tukaj malo časovno omejena, ker na zbornici nisem profesionalno zaposlena.
Ostajate torej v svojih prostorih na sedežu RCR v Zagorju.
V interesu gospodarstva je, da zbornico obdržimo, zmanjšamo pa stroške delovanja, zato se je rodila ideja, da se funkcija direktorja deprofesionalizira, zaposlena pa ostane še sekretarka, ki opravlja operativne naloge in naloge na področju javnih pooblastil. Upravni odbor območne gospodarske zbornice je sprejel sklep, da se območna zbornica preseli v prostore RCR v Zagorju, kjer bo sekretarka svoje delo opravljala v pisarni poleg moje.
GZS je lastnica prostorov, v katerih je delovala območna zbornica. S 1. 7. bodo stroške amortizacije prostorov prevzele območne zbornice, ti stroški pa so tako visoki, da bi bilo neracionalno še naprej obdržati te prostore. V prehodnem obdobju, ko je trgovinska zbornica sprožila ustavni postopek ustavne presoje pravilnosti zakona in so nekateri členi zamrznjeni, se ne izvajajo, tako da premoženja do sklepa sodišča zbornica ne sme odtujevati, smo prostore ponudili v najem članom, v prihodnje pa jih bomo najverjetneje prodali.
Območna gospodarska zbornica je v sodelovanju z RCR, RTH, TET in zasavskimi občinami pripravlja okroglo mizo na temo energetike v Zasavju. Kaj si obetate od te okrogle mize?
Predvsem želimo, da svoja stališča glede zasavske energetike javno izrečejo predstavniki in lastniki RTH ter TET, župani, pa tudi strokovnjaki, ki smo jih na okroglo mizo povabili, in sicer s področja ekonomije in energetike oz. alternativnih virov energije.
Idejo, da se okrogla miza pripravi, je na upravnem odboru zbornice podal direktor Termoelektrarne Trbovlje Marko Agrež. Upravni odbor je predlog sprejel, predvsem pa smo želeli to srečanje pripraviti že takoj julija, ker se v tem mesecu Zasavju obeta tudi obisk Vlade RS.
To pa je potrebno zato, ker s strani države ni odgovorov. Mi bomo morali kot regija ta stališča jasneje in odločneje naslavljati na državo. Ta okrogla miza je tako prvi korak k oblikovanju skupnega stališča, s katerim bomo potem kot regija lahko odločno nastopili proti državi. V nadaljevanju pa se bo seveda ta razprava potem razširila tudi na civilno prebivalstvo in druge, ki jih to področje tako ali drugače zadeva.
Koncept okrogle mize smo zasnovali nekako tako, da bodo udeleženci poskušali odgovoriti na nekaj temeljnih vprašanj glede prihodnosti TET in RTH. Za Zasavje ni več dilema, energetika da ali ne, ker imamo resurse in tradicijo, pač pa, kolikšne kapacitete lahko država pričakuje od zasavske energetike. Odgovoriti je treba na vprašanje, kako naprej z RTH, bo še obratoval ali ne, kakšni so ti novi alternativni programi, ki bodo izkoriščali rudniške površine, ker se tudi del teh programov še naprej nanaša na energetiko. Ključno vprašanje, na katero moramo odgovoriti, pa je seveda vprašanje elektrarne. Namreč tako rudniku kot elektrarni se čez nekaj let izteče življenjska doba, zato vse Zasavce zanima, kako naprej. Seveda ne pričakujemo, da bomo dobili odgovore ob tem vladnem obisku, pričakujemo pa, da smo sposobni nekako artikulirati svoja stališča in z njimi potem iti naprej.
Glede na to, da na RCR pokrivate področje regionalnega razvoja, morda še vaša ocena nedavnega referenduma o pokrajinah?
Moram reči, da sem bila najbolj vesela, ko so zasavski župani v okviru Regionalnega razvojnega sveta sprejeli skupno stališče in pozvali občne - tudi moje stališče je tako - da pokrajine, kot so zasnovane, za Slovenijo niso smiselne. Povsod v Evropi oblikujejo velike pokrajine, ki štejejo od 600 do 800 tisoč prebivalcev, da znižujejo stroške; v Sloveniji pa v tem ne vidim smisla, niti ne vidim nalog, ki bi jih bilo smiselno iz države, ki ima 2 milijona prebivalcev, prenesti na pokrajine. Naše stališče je, da bi bilo logično namesto pokrajin oblikovati razvojne regije. Problem pokrajin je v tem, da moraš financirati izvajanje nalog na ravni pokrajin, ta denar pa bi bilo bolj smiselno vložiti v razvojne projekte. Pa še drugi velik problem takšne pokrajine je, da bi bilo Zasavje ob priključitvi h kamniško-zasavski pokrajini po naših simulacijah izračunov ob 15 milijonov evrov, do katerih smo zdaj kot manj razvita regija upravičeni. |