 Mag. Jasmin Držanič je zaposlena v NLB d.d. |
V sociolingvističnem smislu je zanimiv angleški daljši izraz za javno-zasebna partnerstva: Public Private Partnership - Private Finance Iniciative. Izraz kaže na to, da v paru javno-zasebno zasebno daje finančno iniciativo (1) oziroma da je zasebni del partnerstva zadolžen za naložbeno učinkovito izvedbo partnerstva. Za to, da se je sploh legitimiziral koncept, v katerem zasebni sektor s financiranjem in učinkovitostjo izvaja javne servise, so morale nastati objektivne okoliščine. Javni sektor je imel vse večje potrebe po investicijah, ki jih klasično proračunsko investiranje ni zmoglo. Zaradi tega se je (naj bi se) kvaliteta storitev javnega sektorja zniževala. To dejstvo se je v kontekstu političnega delovanja uporabilo za legitimizacijo (2) vstopa zasebnega financiranja v javni sektor. V Evropi ima primat (največ prakse) nad javno-zasebnimi partnerstvi Velika Britanija. Največ prakse pa ima zaradi tega, ker so njene vlade v osemdesetih letih najprej z volitvami dobile legitimnost za privatizacije, na tem temelju pa so administrativno uredile institucionalni sistem, ki je bil javno-zasebnim partnerstvom naklonjen. Sporočila o večji učinkovitosti zasebnega sektorja so bila stalno prisotna, tako da je prepričanje, da je "zasebno bolj učinkovito in koristno" v devetdesetih letih dobilo karakter neoliberalističnega "aksioma" (3).
Če se vrnemo na vprašanje, zakaj javno-zasebna partnerstva, in odgovorimo, da javno-zasebna partnerstva razbremenjujejo proračunsko porabo in da je zelo verjetno, da bodo uporabniki deležni kakovostnejšega servisa, odgovor ni popoln. Bolj resnično bi bilo, da bi odgovorili: "Javno-zasebna partnerstva so nastala zaradi domneve, da se bo z njimi zmanjšal pritisk na proračunsko porabo." Pramati javno-zasebnih partnerstev je torej težnja, da bi bilo na javne finance manj pritiska s strani povpraševanja. In ta gibalni moment (dajmo, pokažimo, da smo brali nekaj malega nemške klasične filozofije) še vedno funkcionira. Vse drugo je samo nadgradnja, ki včasih malo "zamegli pogled".
Po letu 2000 se je predpostavka, da zasebne naložbe v javni sektor vedno prinašajo večjo učinkovitost, malce revidirala. V tem stoletju so Britanci nadgradili tako tipologizacijo javno-zasebnih partnerstev, prav tako pa so obdržali vodilno vlogo pri oblikovanju pravil pri pripravi in izvajanju projektov (4). Tipologizacija praks javno-zasebnih partnerstev glede na naložbeniški karakter je partnerstva razvrstila takole:
- Primeri, ko v subjekte, ki so v javni/državni/občinski lasti, kapitalsko vstopajo zasebni vlagatelji (vključene so vse možne statusnopravne oblike, delež zasebnega kapitala je lahko bodisi večinski bodisi manjšinski).
- Primeri PFI: Gre za primere, ko zasebni investitorji formirajo različne pravne oblike (praviloma gre za ustanovitev posebne gospodarske družbe) z namenom oblikovanja sklopa dolgoročnih pogodb s skrbniki javnega interesa (5) (mišljena so javna podjetja, občine, regijski organi, državne agencije). Na temelju dolgoročnih pogodb skrbnik javnega interesa zasebni družbi omogoča izvajanje storitev javnega značaja ali pa zasebna družba opravlja storitve javnega značaja, plačila pa prihajajo neposredno ali posredno iz javnega sektorja. Če je za opravljanje storitev ali dejavnosti potrebno zgraditi objekt ali napravo, se predpostavlja, da jo bo v okviru zasebne finančne pobude zgradila zasebna oseba. Ko se v praksi govori o javno-zasebnih partnerstvih, gre največkrat ravno za organizacijske strukture iz te kategorije. Ameriška literatura povečini javno-zasebna partnerstva enači z PFI-ji in potem v nadaljevanju popisuje različne organizacijske strukture, ki jih stroka označuje s kraticami BOO, BOT, DBFO, DBO, BOOST … (6)
- Primeri delne ali popolne privatizacije javnih podjetij.
Tale tipologizacija je za moj okus še najboljša, ker logično razvršča zelo različne primere, hkrati pa tudi daje kriterij za to, kaj pa NI javno-zasebno partnerstvo. Vsako sodelovanje zasebnega in javnega se namreč v ta razred ne more uvrstiti.
(1) Verjetno bi, če bi imeli dovolj empiričnih dokazov, lahko potrdili domnevo, da so oblike partnerstev v bistvu nastale na pobudo zasebnih investitorjev.
(2) "Labour doesn't work." je bil slogan, s katerim je na volitvah leta 1979 zmagala konservativna stranka v Veliki Britaniji
(3) No, deset let kasneje smo pametnejši. Danes postavljamo pod vprašaj učinkovitost kot tako.
(4) Glej HM Treasury: Standardisation of PFI Contracts, 2004 Ob tem želim sporočiti, da so navodila za standardizacijo pogodb v javno-zasebnih partnerstvih dosegljiva na spletni strani britanskega finančnega ministrstva. Ta navodila toplo priporočam v branje vsem našim sestavljavcem naročil za področje gradnje in drugih storitev. Med drugim je v navodilih lepo popisano, kako in kdaj je treba naročnika obveščati o podizvajalcih, kdaj lahko naročnik poseže v delovanje podizvajalca …
(5) Termin "skrbnik javnega interesa" uporabljamo zato, da bi opredelili funkcionalno subjektivnost. Javni sektor je abstraktna kategorija, učinke javnega sektorja pa vidimo skozi delovanje subjektov, ki jim pravni red nalaga, da upravljajo z javnim sektorjem. Tem subjektom smo poiskali skupni označevalec - termin skrbnik javnega interesa.
(6) Pomen teh kratic bomo podrobneje pojasnili v naslednjem prispevku.
LITERATURA
1. Banka Slovenije, Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic
2. Bates, Malcolm: Modern Government, Modern Procurement, 1999, Office of Government Commerce, UK
3. Bela knjiga o storitvah javnega pomena, EU, 2003
4. Black's Law Dictionary, Abridged Sixth Edition, St. Paul West Publishing & Co. 1991
5. Developing public Private Partenership in New Europe, Price Waterhouse Coopers
6. Direktiva 2004/17 EC
7. Direktiva 2004/18 EC
8. Direktiva 97/52 ES, ki spreminja direktive 93/36EGS, 93/37EGS in 93/38 EGS
9. Direktiva 98/4/ES, ki spreminja direktivo 93/39/EGS
10. Direktiva sveta 92/50/EGS o usklajevanju postopkov javnih naročil storitev
11. Direktiva sveta 93/36/ EGS o usklajevanju postopkov javnih naročil oddaje blaga
12. Direktiva sveta 93/37/EGS o usklajevanju postopkov javnih naročil gradenj
13. Direktiva sveta 93/38/EGS o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju
14. Držanič, Jasmina; Kako do parkirne hiše? Zavod za prostorsko kulturo Trajekt, spletni časopis www.trajekt.org
15. Esty, Benjamin C., Modern Project Finance, A Casebook, John Wiley & Sons, 2004
16. Fitch, Thomas: Dictionary of Banking Terms, Barron 1990
17. Gabriel, Peter: Legal aspect of syndicated loans, 1986
18. Gershon, Peter: Revies of Civil Procurement in Central Government, summer 2004, Office of Government Commerce, UK
19. Gifis, Steven H: Law Dictionary, Barron Educational Series, 1985
20. Green Paper on Public Private Partnerships, COM (2003) 270, 21st May 2003
21. Gudielines for succesional Public Private Parntership, EU, Directorate General, Regional Policy, March 2003
22. HM Treasury: PFI statistics as of December 2005
23. HM Treasury: Standardisation of PFI Contracts, 2004
24. Hoffman, Scott L: The Law and Business of International Project Finance, II Edition, Transnational Publishers, Kluman Law International
25. Infranews Portal, spletne novice
26. Ivanjko, Šime in Kocbek, Marijan: Korporacijsko pravo, Založba GV, 2002
27. Khan, Fuozol & Parra, Robert: Finance Large Project
28. Knaus, Michael, Pravo gospodarskih družb, Založba Uradni list, 2002
29. Levy, Sidney M., Build, Operate Transfer, Paving the way for tomorrow's infrastrucutre, John Wiley & Sons, 1996
30. Local Authorities (Capital Finance, Approved Investments and Contracts - Amendement)(Englad) Regulations 2001{S.I. 20001/723}
31. Local Authorities (Companies) (Amendement)(England) Order 2001 {S.I. 2001/722}
32. Mrak, Mojmir: BOT-oblike projektnega financiranja, Bančni vestnik, 11/1993
33. Mrak, Mojmir: BOT-oblika projektnega financiranja: riziki in zavarovanja pred njimi; Slovenska ekonomska revija 48/1997
34. Mrak, Mojmir: Projektno financiranje, Služba Vlade RS za regionalno politiko in lokalno samoupravo, 2005
35. Mugasha, Agasha: The Law of Multi-Bank Financing: Syndicated Loand and the Secondary Loan Market
36. Nevitt, Peter K. & Fabozzi, Frank: Project Financing, 6th Edition, Euromoney Publications 1998
37. Obligacijski zakonik s komentarji Marka Ilešiča, Založba Uradni list, 2003
38. Palmer, Keith: Contract Issues and Financing in PPP/PFI, Cambridge Economic Policy Associates, 2000
39. Partnering in Practice: New Approaches to PPP Delivery, Price Waterhouse Coopers
40. Pavčnik, Marijan: Argumentacija prava,
41. Pavey, Nigel Syndicated loans: A competitieve Business
42. Pečarič, Mirk Legitimnost političnosti javne uprave, Revija Pravnik, Uradni list 1-3/2005
43. Popper, Karl: Logika znanstvenega odkritja, Studia Humanitatis, 1998
44. PPP Bulletin, spletne novice
45. Puharič, Kreš Gospodarsko pravo z osnovami prava, Založba Uradni list, 2004
46. Resource book on PPP Case Studies, EC 2004
47. Rhodes, Tony: Syndicated Lending, Third Edition, Euromoney Books 2000
48. Rini, William: Fundamentals of the Securities Industry, McGraw Hill, 2003
49. Rothbard, Murray N.: The Praxeology of Austrian Economics
50. Rubin, Saša: Standardiziran pristop k merjenju kreditnega tveganja, Posvetovanje o bančništvu, Banka Slovenije, 2002
51. Rupnik, Lad Javnofinančni pojmovnik, Slovenski inštitut za revizijo
52. Smernice za standarde notranjega kontroliranja za javni sektor, Slovenski inštitut za revizijo, 2006
53. Spletne novice Leaseurope.org
54. Stvarnopravni zakonik s komentarji Marka Tratnika, Založba Uradni list, 2002
55. Zakon o bančništvu - ZBan, prečiščeno besedilo, UL RS 104/2004
56. Zakon o financiranju občin, Ur. list 256/2000, 90/2005
57. Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Zfpod), UL, 54/1999
58. Zakon o gospodarskih družbah s komentarji Marijana Kocbeka, Založba GV, 1995
59. Zakon o gospodarskih družbah, prečiščeno besedilo, Založba Uradni list 2005
60. Zakon o gradnji objektov, uradno prečiščeno besedilo (ZGO-1-UPB1, Ur. l. RS št. 102/2004),
61. Zakon o izvrševanju proračuna RS za leti 2004 in 2005 (ZIPRS0405-UPBR), UL 96/2005
62. Zakon o javnih naročil (ZJN), Ur. list 36/2004
63. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) Ur. list 127/2006
|