Mag. mag. Jože Andrej Čibej predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je tudi direktor svetovalnega podjetja Ekorist, d. o. o., Trbovlje in glavni urednik Poslovnega informatorja Republike Slovenije (PIRS). Elektronski naslov: ekorist@siol.net. |
Banka Slovenije (v nadaljevanju BS) je v želji, da bi bile metode čim bolj poenotene in pregledne, v sodelovanju z Združenjem bank Slovenije že leta 2004 sprejela in v naslednjem letu uveljavila "Priporočila o načinu obračunavanja obresti za posle s prebivalstvom". Spremembe v slovenskem finančnem sistemu, predvsem pa prehod na evro in z njim povezano referenčno obrestno mero Euribor, so zahtevale osvežitev in dopolnitev teh priporočil. Svet Banke Slovenije je 15. julija 2008 potrdil prenovljena priporočila. Ta so skupaj z daljšim uvodom izšla v posebni brošuri [1], ki bo na voljo bančnim komitentom, besedilo priporočil je dostopno tudi na tej povezavi.
Prav je, če poudarimo osnovno pravilo: posamezno priporočilo BS moramo razumeti kot privzeto vrednost. Če banka uporablja priporočeni način, dodatna pojasnila niso potrebna. V nasprotnem primeru, če torej kakor koli odstopa od takšnega ravnanja, mora biti to razkrito v pogodbi.
I. Obresti in obrestovalni načini
Obresti so nadomestilo za uporabo nekega zneska, ki ga je posojilodajalec za določen čas prepustil posojilojemalcu. Znesek obresti je odvisen od izposojenega zneska (glavnice, G, ali kapitala), časa obrestovanja (najpogosteje izraženega v dnevih d, včasih tudi mesecih ali letih) in obrestne mere p, ki pove, koliko denarnih enot nadomestila plačamo za vsakih 100 denarnih enot glavnice, ki smo jo uporabljali eno kapitalizacijsko obdobje, to je obdobje med dvema zaporednima obračunoma obresti.
|
PRIPOROČILO: Kapitalizacijsko obdobje je obdobje med dvema zaporednima obračunoma obresti; ob koncu kapitalizacijskega obdobja lastnik glavnice pridobi pravico do razpolaganja z obrestmi. Osnovno kapitalizacijsko obdobje je eno leto. Če kapitalizacijsko obdobje ni eno leto, mora biti to dejstvo navedeno v pogodbi. |
Pri vseh poslih, ki trajajo dlje kot eno leto in stranka dobi pravico do izplačila obresti šele ob izteku posla, mora banka stranko posebej opozoriti na to dejstvo. Na drugi strani pa pripis privarčevanih obresti v obdobjih, krajših od enega leta, dejansko pomeni, da je donosnost naše naložbe večja od tiste, ki jo predvideva pogodbena letna obrestna mera.
Kot vemo, je obrestovanje ali dekurzivno ali anticipativno (podrobnosti v [2]). Načina se razlikujeta po trenutku, v katerem obračunavamo obresti, ali še bolje, kdaj dospeva (zapade) glavnica, ki je podlaga za celoten izračun obresti. Ker je pri dani obrestni meri anticipativno obrestovanje opazno dražje od dekurzivnega, ne preseneča tale pretežno v zaščito fizičnih oseb usmerjen ukrep.
|
PRIPOROČILO: Pri vseh anticipativnih poslih mora biti izrecno navedeno, za kakšen obračun obresti gre. Če take navedbe ni, ima komitent pravico zahtevati obračun obresti z upoštevanjem zakonitosti dekurzivnega izračuna. Anticipativno obrestovanje naj se uporablja le pri finančnih instrumentih, kjer je to običajno na podlagi splošno sprejete bančne prakse. V predstavitvenem gradivu finančnih instrumentov (prospektu) mora biti tako obrestovanje ustrezno navedeno. |
Neodvisno od dejstva, da je logika rasti kapitala lahko samo logika obrestnoobrestnega računa, pa je z vidika slovenskega pravnega sistema privzeti način obrestovanja navadni obrestni račun, kjer obresti ves čas računamo samo od začetne glavnice. Zato imamo
|
PRIPOROČILO: Banke dosledno uporabljajo navadno obrestovanje, sicer mora banka to navesti posebej. |
Konformnega obrestovanja, tipičnega za pretekla obdobja, pri novih poslih banke ne uporabljajo več, so pa nanj kot računsko metodo po zakonu vezani vsi izračuni t. i. efektivne obrestne mere kredita, s katero mora v skladu s "potrošniško" zakonodajo banka morebitnemu posojilojemalcu razkriti dejansko ceno posla.
II. Štetje časa
Tudi štetje časa, ki ga načelno vsi obvladamo, je v bančnih poslih lahko problem, če se ne dogovorimo za enotna pravila igre:
|
PRIPOROČILO: Praviloma se pri določanju začetka in konca obdobja za obračun obresti šteje prvi dan od začetka posla, zadnji dan pa ne.
Praviloma se pri obračunu obresti šteje dejansko število dni po koledarju, z upoštevanjem dejanskega števila dni v letu (K, 365/366).
V pogodbi mora biti natančno opredeljen uporabljeni način štetja dni. Banka mora komitentu razkriti posledice izbire vsakega drugačnega načina štetja dni, kot je opisano v prvih dveh odstavkih tega razdelka. |
Številne banke namreč (pri posojilih!) uporabljajo štetje časa "na okroglo", pri katerem leto obravnavamo, kot bi imelo 360 dni; takšno štetje označujemo s (K, 360). Če primerjamo zneska obresti, ki ju po priporočenem navadnem obrestnem računu izračunamo ob nespremenjenih drugih pogojih (glavnici, obrestni meri, času obrestovanja) za takšno banko in za banko, ki uporablja priporočeni način (K, 365/366), bomo videli, da so pri prvi banki zneski obresti sistematično večji za skoraj 1,4 %. Zato velja na splošno:
Pri banki, ki uporablja prvi omenjeni način štetja (K, 360), so posojila ob nespremenjenih drugih pogojih posla dražja kot posojila pri banki, ki uporablja natančno štetje (K, 365/366).
Od tod izvira določilo "Priporočil", da je treba stranko vnaprej opozoriti na takšno štetje časa in ji pojasniti, kaj pomeni v praksi.
Natančnost je torej tudi tu lepa čednost. Vendar pa pri predračunavanju zneskov, ki jih vnaprej praktično ni mogoče natančno odmeriti, ampak računamo s približki, na koncu pa opravimo poračun, povsem zadoščajo poenostavljeni postopki. "Priporočila" zato pri izračunu anuitete, s katero začnemo odplačevati kredit, priporočajo izračun z enako dolgimi meseci.
|
PRIPOROČILO: Priporočljivo je, da banka pri predračunavanju (na primer izračunu anuitete pri kreditu) uporablja metodo (30,360) oziroma izračun anuitete z mesečno kapitalizacijo. |
Še eno priporočilo sodi v to skupino, namreč poziv h korektnosti pri odmerjanju obveznosti v primerih, ko plačujemo (ali dobivamo) obresti z odlogom glede na trenutek, ko se končuje obračunsko obdobje.
|
PRIPOROČILO: Datum, ko obresti zapadejo v plačilo (valuta), je enak datumu, ko se konča obračunsko obdobje, lahko pa je pogodbeno dogovorjeno poznejše plačilo. Dan plačila je lahko kateri koli dan razen sobote, praznika ali dela prostega dne, v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dni v Republiki Sloveniji. Pri poznejšem plačilu obresti mora biti v pogodbi vnaprej določen plačilni rok, v katerem ne tečejo obresti, ali pa mora banka opozoriti, da so obresti od konca obračunskega obdobja do dneva plačila vključene v izračun. |
III. Določanje obresti in kapitalizacija
V inflacijskih časih smo bili navajeni na dva podatka: prvi je povedal, kako bo lastnik denarja ohranjal njegovo vrednost, ki ji je grozila inflacija, z drugim s(m)o odmerjali višino realnega nadomestila za uporabo tujega denarja, pomenil je t. i. realno obrestno mero. Z umirjanjem inflacije in sprejetjem evra smo vstopili v normalne razmere.
|
PRIPOROČILO: Če v pogodbi ni posebej določeno drugače, je treba pogodbeno obrestno mero skladno s temi priporočili razumeti kot nominalno obrestno mero, ki v celoti izraža pričakovanja lastnika kapitala glede odmene za uporabo njegovih sredstev in ne dovoljuje dodatnih prevrednotenj na račun inflacije ali drugih ekonomskih pojavov, ki vplivajo na realno vrednost denarja. Izražena je lahko bodisi kot:
- enovita (z eno številko zapisana) nominalna obrestna mera ali kot
- sestavljena (skupna) nominalna obrestna mera (vsota referenčne obrestne mere in obrestnega pribitka). |
Obrestno mero bomo torej izražali bodisi kot enotno število bodisi kot enostavno vsoto neke splošno priznane medbančne obrestne mere in pribitka, ki bo odvisen od vrste (tveganosti) posla. Drugi način pomeni uporabo spremenljive obrestne mere, saj se bo naše "kreditno breme" spreminjalo v odvisnosti od nihanj na finančnih trgih.
V "Priporočilih" je tudi natančneje opredeljeno, kako je z referenčno obrestno mero. Zagotovljena mora biti objektivnost, kar pomeni, da gre za podatek, na katerega stranki ne moreta vplivati, katerega vrednost lahko kdor koli preveri in potrdi ter na podlagi katerega je mogoče enolično določati tudi končno višino obrestne mere.
|
PRIPOROČILO: Referenčne obrestne mere so tržne obrestne mere, ki se uporabljajo kot izhodišča za določanje sestavljenih nominalnih obrestnih mer za posamezne bančne storitve. Običajno so to medbančne obrestne mere (EURIBOR, LIBOR) ali druge javno objavljene referenčne obrestne mere. Ob njihovi navedbi banka jasno navede tudi njen tip (na primer 1-, 3-, 6- ali 12-mesečni EURIBOR ali LIBOR) in na katero denarno enoto, ročnost oziroma drug dejavnik, ki vpliva na njeno višino, se veže. Ugotavljanje in prilagoditev vrednosti referenčne obrestne mere (dan in tip) morata biti vnaprej jasno določena, sicer je treba upoštevati vsako spremembo referenčne obrestne mere v dogovorjenem obdobju obrestovanja. |
Glede na to, da mnoge stranke povedano (napačno) razumejo kot tako rekoč vsakodnevno spreminjanje referenčne obrestne mere, je treba opozoriti, da v pogodbi običajno določimo en datum ali dva na leto, na katera se odčita nov podatek in ta vrednost potem velja 12 oziroma 6 mesecev (spremembe se redkeje dogajajo četrtletno ali celo vsak mesec).
Vseeno pa moramo biti pri poslih, vezanih na referenčne obrestne mere, pripravljeni na spremenljivost "končne" obrestne mere in s tem tudi na nihanja našega bremena (pri posojilih) ali donosnosti (pri naložbah). To je še zlasti očitno v obdobjih večjih finančnih kriz in njihovega gašenja. Zlasti "gasilska akcija" Evropske centralne banke, ki z zniževanjem svoje obrestne mere za seboj vleče tudi Euribor kot medbančno obrestno mero, je v zadnji tretjini leta 2008 zelo lepo vidna.
(Kliknite za povečavo)
Slika 1: Gibanje referenčne obrestne mere Euribor v letu 2008
(Vir: http://www.euribor.org/html/download/euribor_2008B.xls)
"Priporočila" sicer temeljijo na domnevi, da podatek o obrestni meri vedno predstavlja letno obrestno mero, če ob njem ni izrecno zapisano drugače, zato določajo tudi to, kako natančno je treba računati obrestne mere za krajša obdobja; podrobnosti najdemo v [1] ali na spletu.
IV. Anuitetni krediti
Kredite v financah delimo predvsem na obročne in anuitetne, če pustimo ob strani vse tiste kredite podjetjem in drugim pravnim osebam, ki imajo manj pravilen vzorec periodičnega vračanja izposojenega zneska. Za posojila prebivalstvu je bistveno zanimivejši anuitetni način, kjer vnaprej izračunamo, kolikšen znesek je treba periodično vračati, da bo v določenem številu obdobij vrnjena izposojena glavnica in bodo sočasno plačane tudi pripadajoče obresti.
Za kreditojemalca sta med priporočili s tega področja posebej zanimivi dve.
|
PRIPOROČILI: Pri predčasnem plačilu anuitete se ta obrestuje po enaki obrestni meri kot kredit, najpozneje od dneva prispetja plačila v banko do dneva pogodbene zapadlosti anuitete. Valuta plačane anuitete pri obračunavanju obresti je torej datum njenega dejanskega plačila.
Pri predčasnem dokončnem poplačilu kreditov občanov se izdela obračun obresti po stanju na dan zadnjega obračuna ob upoštevanju vseh poslovnih dogodkov in štetja dni od dne zadnjega obračuna do dne dokončnega poplačila kredita. |
Tu je treba jasno ločiti med pravico komitenta, da predčasno dokončno poplača posojilo (na podlagi izračuna, narejenega v skladu z drugim priporočilom), in idejami, da lahko pogodbeno določeno dinamiko plačevanja z rednimi mesečnimi anuitetami spreminja, kakor se mu zdi. Konkretizacija te logike pa je seveda stvar korektno pripravljene pogodbe.
V. Interkalarne obresti
Številne bančne stranke imajo težave s posebno vrsto obresti, ki se ponaša z zvenečim imenom interkalarne. To so obresti, ki se za vsak del izkoriščenega kredita posebej (tranšo) obračunajo za čas od črpanja (porabe) tega zneska do začetka odplačevanja kredita.
|
PRIPOROČILO: Interkalarne obresti morajo biti izračunane enako kot kreditne obresti in po pogodbeni obrestni meri. |
Priporočilo je zelo jasno: interkalarne obresti delijo usodo drugih kreditnih obresti, njihova edina posebnost je ta, da jih običajno plačamo vnaprej, ob pridobitvi posameznega dela posojila, vendar jih mora banka tudi v tem primeru obračunati na dekurzivni način (ob predpostavki, da je takšen kredit, ki tak običajno tudi je). Ker bi pri tem načinu obresti dejansko zapadle v plačilo šele ob prenosu kredita v normalno odplačevanje, jih bo banka morala zaračunati v znižani (diskontirani) višini. Slovenskim bankam to določilo ne bo povzročilo posebnih težav, ker ga že uporabljajo, vključeno je bilo tudi v "Priporočila" iz leta 2004.
Pri nas vlada prepričanje, da je treba kredit najeti konec meseca, s čimer zmanjšamo znesek interkalarnih obresti. Četudi je to res iz likvidnostnih razlogov, ker nam gre v času zadolževanja gotovina še posebej težko iz rok, pa z vidika cene denarja nima nobenega posebnega pomena.
VI. Zamudne obresti
Zamudne obresti so obresti, ki jih (za kazen po višji obrestni meri!) plačujemo za čas, ko zamujamo s plačilom dolžnega zneska. "Priporočila" na področju zamudnih obresti sledijo določbam iz slovenske (in posredno evropske) zakonodaje, pri čemer pa še natančneje povedo, kaj pravzaprav pomenijo določila o načinu obrestovanja.
|
PRIPOROČILO: Zamudna obrestna mera je zakonska zamudna obrestna mera, če ni s pogodbo določeno drugače. Dejstvo, da od zapadlih in še neplačanih obresti upnik ne sme zaračunavati obresti, pove, da se zamudne obresti računajo po navadnem obrestnem računu. |
Nominalnost obrestne mere v praksi pomeni, da je (vsaj na končni stopnji računanja) izražena le z enim podatkom. Oblikovanje zakonite zamudne obrestne mere (ZOM) določa zakonodaja, njeno konkretno višino pa vsakokratni sklep o višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti. (Podrobneje lahko o tem beremo v "Priporočilih".)
VII. Sklep
V tem prikazu smo se omejili samo na najpomembnejše vsebine, ki vplivajo na dejansko ceno denarja. "Priporočila" pa vsebujejo še kopico pomembnih pravnih določil, ki so vsa naravnana v varovanje potrošnika kot bančne stranke. Zato svetujemo bralcu, da se podrobneje seznani z njimi, bodisi v brošuri [1] ali kar na spletni strani Banke Slovenije.
Viri
[1] Priporočila o načinu obračunavanja obresti za posle s prebivalstvom. Spremno besedilo Jože Andrej Čibej. Ljubljana : Združenje bank Slovenije : Banka Slovenije, 2008.
[2] Jože Andrej Čibej: Hudič se skriva v podrobnostih.
|