|
Posledice dogodkov, ki od lanske jeseni stresajo svetovne finančne in gospodarske trge, so v letu 2009 dosegle tudi Evropo in Slovenijo. V teh dneh verjetno vsi pogosteje razmišljamo o protislovni vlogi denarja, finančnih povezavah, ki jih diktirajo veliki, njihove napake pa dosežejo najmanjše, in o ukrepih, ki jih sestavljajo oz. že izvajajo v gospodarskih družbah. Kako ocenjujejo položaj in kako so nanj pripravljeni, so pojasnili nekateri zasavski gospodarstveniki.
 |
Iztok Virant, predsednik uprave družbe Lafarge Cement d.d. Trbovlje, poudarja, da gre pri finančni krizi za krizo zaupanja in pričakovanj, kar občutijo tudi v cementarni Lafarge. Njegovo podrobno razmišljanje o trenutnem položaju objavljamo v rubriki Direktorski blog. |
Mag. Tomaž Berginc, predsednik uprave družbe ETI d.d.
"Celoten obseg krize, ki nas je zajela konec prejšnjega leta, je zelo težko oceniti. V Sloveniji smo se po mojem mnenju šele začeli dobro zavedati njene prisotnosti, nihče pa ne ve zagotovo, kako intenzivna bo in kako dolgo bo trajala. Prve znake ohlajanja gospodarstva smo v ETI-ju opazili v zadnjem kvartalu prejšnjega leta, ko se je občutno zmanjšalo število naročil z vseh trgov. Danes ugotavljamo, da gre za približno 20-odstotni upad naročil v primerjavi z lanskim letom. Zaradi zaostrenih pogojev smo tako že sprejeli določene ukrepe, predvsem na področju prodaje in trženja, proizvodnje, investicijske dejavnosti, aktivnega obvladovanja sredstev in virov (v smislu prilagajanja prodajnih in nabavnih pogojev), poostrenega nadzora nad vsemi vrstami stroškov in likvidnosti. Hkrati smo s sindikatom SKEI ETI sklenili socialni sporazum o prehodu na 36-urni delovni teden, ki bo veljal od 1. 2. 2009 pa vse do umiritve razmer. Razvoj krize oziroma njeno umiritev je zelo težko napovedati, sam pa upam, da bo dosegla vrhunec še pred koncem tega leta in bomo v 2010 že lažje zadihali." |
 |
Igor Drobež, direktor podjetja za upravljanje z nepremičninami Spekter, v inovativnost domačih protikriznih ukrepov ne verjame, meni pa, da je potrebno spremljati dogajanje v regijah, kjer se je kriza prvotno pojavila, predvsem v ZDA. Njegov prispevek objavljamo v rubriki Direktorski blog. |
|
 Branko Majes, direktor družbe TKI Hrastnik
"Oceniti gospodarsko krizo je precej nehvaležno, saj verjetno vsak od nas vidi vzroke s svojega vidika. Moje mnenje je, da je kriza posledica pohlepa in naivnosti vlagateljev, ki so želeli brez dela na hitro oplemenititi svoja ali celo izposojena sredstva. Borzni mešetarji so to zelo vešče izkoriščali, dokler se vse skupaj ni pregrelo in sesulo. Izgube na kapitalskih trgih, previdnost bank in predvsem nezaupanje ter slabša kupna moč ljudi se najmočneje odražajo v avtomobilskem in nepremičninskem sektorju, kjer pa so, milo rečeno, pretiravali s ponudbo in cenami. Posledice seveda občutimo tudi v TKI Hrastnik d.d., kajti neposredno smo vezani na gradbeništvo (italijanska keramična industrija ne dela niti s 50 odstotki kapacitet), posledično pa imajo tudi naši odjemalci, ki oskrbujejo avtomobilsko industrijo, manjše potrebe. V našem podjetju smo sicer vajeni vseh situacij in nas tudi ta ne preseneča. Kot majhen in prilagodljiv proizvajalec bomo iskali svoje priložnosti v tržnih nišah, ki se bodo gotovo pojavljale, tako kot je vedno bilo v kriznih situacijah. Menim, da v Sloveniji še niso vsi dojeli posledic in da najhuje šele prihaja. V tem letu izboljšanja ne pričakujem."
|
|
 Mag. Miroslav Štrajhar, predsednik uprave Svea Lesna industrija, d.d.
"Če me vprašate, ali smo dosegli dno, bi rekel, da ne, kdaj ga bomo, pa še sam ne znam odgovoriti. Res, čudno izgleda, da smo tako pregreli svetovno gospodarstvo, zdaj pa ga ne znamo ohladiti. Eni se bodo iz tega izvlekli, drugi nikoli. Mi se, upam, bomo in nadaljevali še boljši."
Tako je o trenutnem gospodarskem in finančnem položaju spregovoril Miroslav Štrajhar na tiskovni konferenci, kjer je predstavil tudi s 1. 1. 2009 razširjeno upravo s članoma Marjeto Povhe in Timom Tomažinom.
Zaradi okrog 20-odstotnega zmanjšanja naročil in programske reorganizacije so v Svei sprejeli program ukrepov za ublažitev gospodarske krize, ki ga še dopolnjujejo. Med operativnimi posegi je tudi zmanjšanje števila zaposlenih za 45 oseb, od tega okvirno 34 v Svei, Lesni Litija, 11 pa v Sveini tovarni kuhinj Gaber. Ostali zaposleni bodo s 1. februarjem v skladu z zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa prešli na 36-urni delavnik, pri čemer jim ne bodo znižali osnovnih plač, pač pa stimulacijo. Ukrepi so predvideni za največ šest mesecev.
Kljub nastalim razmeram so v Svei optimistični, vpeljujejo nove produkte, Skupina pa bo poslovanje zaključila z dobičkom, razen v Lesni Litija, kjer pa nameravajo vseeno obdržati vse tipe proizvodnje. V letu 2009 bodo nižje tudi naložbe, ki naj bi znašale 1,7 milijona evrov, od tega na 600.000 evrov ocenjujejo investicijo v posodobljeno kotlovnico v Litiji, ki bo uporabljala lastno lesno biomaso; pri tem projektu si obetajo sofinanciranje Ministrstva za okolje in prostor. |
|
 Milan Černjak, vodja prodaje v Xelli porobeton SI, d.o.o.
"V novembru in decembru 2008 smo zabeležili v povprečju 8-odstotno zmanjšanje naročil v primerjavi z enakim obdobjem leto prej, trenutno pa bi razmere še zelo težko ocenili. Zaradi nizkih temperatur in snega v začetku januarja se je delo na gradbiščih povsem ustavilo, kar se je odrazilo tudi na naši prodaji, ki je bila bistveno slabša kot v enakem obdobju lanskega leta. Napovedi za naprej so zelo nehvaležne, gotovo nekje v sredini marca slika bolj jasna, ko se bo že pokazal vpliv finančne krize."
|
|
 Glede na situacijo so z rezultati zadovoljni tudi v podjetju EVJ, kjer so sicer pričakovali več, a bodo poslovno leto 2008 zaključili z dobičkom, sta na tiskovni konferenci tik pred novim letom poslovanje predstavila lastnik Janez Vidmar in direktor Boštjan Vidmar.
V EVJ so lani prevetrili svojo dejavnost: televizija ETV od aprila deluje kot samostojno podjetje s 3 zaposlenimi, poleti so ukinili projektiranje elektro in strojnih instalacij, konec leta pa še opravljanje geodetskih storitev. Kot sta predstavnika družbe povedala na decembrski konferenci, podpirata uvedbo 36-urnega delavnika, verjetno bodo delavcem znižali stimulacijo, odpuščanj pa za zdaj še ne načrtujejo. Med pomembnimi prihodnjimi usmeritvami so razpršenost ponudbe in naročil na več manjših kupcev, tudi na fizične osebe, saj so v preteklosti, pravijo, storili napako, ker so glavnino poslov opravljali za dva večja kupca, kar jih je konec lanskega leta privedlo v likvidnostne težave, opustili pa bodo tudi stanovanjsko gradnjo.
| |
|