Mojca Rupnik Vičar, univ. dipl. prav.,
zaposlena kot samostojna pravnica v SKB banki,
d. d., Ljubljana |
1. Začetek postopka
Osebni stečaj je novost v našem pravnem sistemu, pri čemer je njegov namen v hkratnem in po deležih enakem poplačilu vseh navadnih terjatev do stečajnega dolžnika (tj. fizične osebe, nad premoženjem katere se vodi stečaj). Ena od bistvenih pridobitev uvedbe osebnega stečaja je izenačitev upnikov, s katero se udejanja načelo enakega obravnavanja upnikov. Zakonska ureditev, ki je veljala do sprejetja ZFPPIPP, namreč ni poznala stečaja fizične osebe, zato je posledično dopuščala boljši položaj tistim upnikom, ki so bili aktivnejši v postopkih izterjave dolga od dolžnika. Ti upniki so namreč v izvršilnih sodnih postopkih dosegli delno ali celotno poplačilo svojih terjatev, medtem ko so drugi upniki, torej tisti, ki so prepozno pričeli s sodnimi postopki, pogosto ostali brez poplačila, če dolžnik ni imel zadosti prihodkov ali premoženja.
Postopek osebnega stečaja je dovoljen nad premoženjem vsake insolventne fizične osebe, to je potrošnika, zasebnika ali podjetnika, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, zoper insolventnega potrošnika, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v RS, če v RS prejema plačo ali druge stalne prejemke ali če je njegovo premoženje v RS, ter tudi proti insolventnemu podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v RS, če ima sedež v RS.
Dolžnik je v skladu z ZFPPIPP insolventen, kadar postane:
- trajneje nelikviden, kar pomeni, da v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, pri čemer zakon natančno določa, kdaj se šteje, da je posamezni stečajni dolžnik insolventen (tako se potrošnik šteje za insolventnega, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR), ali
- dolgoročno plačilno nesposoben, kar pomeni, da je vrednost dolžnikovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost).
Pomembna razlika med stečajem nad premoženjem pravne osebe in osebnim stečajem je v tem, da pravna oseba po končanju stečaja ne obstaja več, medtem ko fizična oseba z zaključkom stečaja seveda ne preneha, ampak živi naprej. Pri osebnem stečaju zato terjatve upnikov, ki niso bile poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo, ampak jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni prišlo do odpusta obveznosti, o čemer bo govora kasneje.
Predlagatelj postopka osebnega stečaja (dolžnik, kateri koli upnik ali Jamstveni in preživninski sklad RS) mora ob vložitvi predloga založiti predujem za kritje začetnih stroškov postopka, ki obsega pavšalno nadomestilo za objave, nadomestilo za upravitelja in druge stroške postopka. Predujem po izračunih sodišč trenutno znaša dobrih 2.000 EUR, kar je za prezadolženega dolžnika zagotovo precejšen strošek. Če dolžnik izpolnjuje pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči, mu lahko pristojno sodišče odobri brezplačno pravno pomoč, na podlagi katere so mu zagotovljena sredstva za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov postopka. Vendar pa plačilo predujma za stečaj iz proračuna RS, iz katerega se financirajo sredstva za brezplačno pravno pomoč, pomeni, da je breme plačila visokih stroškov predujma za osebni stečaj posameznikov prevaljeno na vse davčne zavezance, ki s plačilom davkov prispevamo v državni proračun, kar po mojem mnenju ni najustreznejša rešitev. Če je predlagatelj postopka upnik, ima pravico, da dobi založeni predujem vrnjen, če vrednost unovčene stečajne mase presega znesek teh stroškov.
Z začetkom postopka osebnega stečaja se omeji poslovna sposobnost stečajnega dolžnika, kar pomeni, da je omejena njegova sposobnost, da samostojno izjavlja svojo voljo v pravnem prometu. Stečajni dolžnik tako po uvedbi stečaja ne more sklepati pogodb in drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki bo predmet stečajne mase; posamezne posle, kot so najem kredita, dajanje poroštva, odprtje denarnega računa in odpoved dediščini ali drugim premoženjskim pravicam, pa lahko opravlja samo s soglasjem sodišča, ki vodi stečajni postopek. Posle stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka tako prevzame upravitelj.
2. Upravitelj
Glavna dolžnost upravitelja je, da upravlja z dolžnikovim premoženjem, to je, da zastopa dolžnika pri procesnih in drugih pravnih dejanjih ter pravnih poslih. Upravitelj sme od subjektov, ki razpolagajo z osebnimi podatki dolžnika (banke, sodišča, DURS …), zahtevati, da mu posredujejo vse podatke, s katerimi razpolagajo in ki so pomembni za ugotovitev pravnega položaja in premoženja dolžnika oziroma gre za posle, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj (to so ravnanja, ki jih je dolžnik opravil v določenem obdobju pred začetkom stečaja in katerih posledica je oškodovanje upnikov). Upravitelj si mora ves čas postopka prizadevati, da se stečajna masa kar najbolje unovči oziroma da se še poveča.
Upraviteljeva vloga v postopkih osebnega stečaja je v zakonu sicer natančno opredeljena, vendar ni mogoče pričakovati, da bo upravitelj v vlogi detektiva "vohunil" za dolžnikom in vsakodnevno preverjal, ali je morda pridobil kakšno novo premoženje, še zlasti zato, ker bodo "iznajdljivi dolžniki" kakšen nezakonit ali težko dokazljiv vir prihodka radi prikrili pred upraviteljem in sodiščem. Navedeno pa odpira vrata poskusom zlorab, ki bi dolžnikom lahko omogočile udobnejše preživetje med stečajnim postopkom, upnike pa prikrajšale za poplačilo njihovih terjatev.
Po začetku stečajnega postopka je upravitelj dolžan odpreti poseben denarni račun - fiduciarni denarni račun upravitelja, prek katerega sme sprejemati samo vplačila na podlagi unovčenja in upravljanja stečajne mase in opravljati samo izplačila za stroške postopka osebnega stečaja in plačilo terjatev upnikov. Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov. V stečajno maso spadajo premoženje stečajnega dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčenjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
Ker so podatki o stečajih javno objavljeni na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES), podatke o začetku stečaja pridobijo tudi banke, kjer ima stečajni dolžnik odprt svoj transakcijski oziroma denarni račun, in temu ustrezno omejijo tudi dolžnikovo poslovanje z njegovim računom (prepoved odobravanja novih kreditov, odpiranja novih računov, verjetno pa tudi ukinitev limita in drugih bančnih produktov). Zakon nadalje določa, da v skladu s sklepom sodišča, ki vodi postopek osebnega stečaja, pri stečajnem dolžniku, ki prejema določene stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso (plača, pokojnina, prejemki iz naslova brezposelnosti …), izplačevalec dohodkov del prejemka nakaže direktno v stečajno maso, to je na fiduciarni denarni račun upravitelja, preostali del (minimalni prihodek, ki mora v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju ostati dolžniku za preživljanje) pa nakaže na račun dolžnika. Na fiduciarni račun se prenesejo tudi vsa dobroimetja, ki jih ima dolžnik na svojih denarnih računih. V osebnem stečaju namreč v stečajno maso spadajo vse nepremičnine, premičnine in premoženjske pravice dolžnika na dan začetka stečajnega postopka, pa tudi plača in drugi prejemki, razen v obsegu, ki je po Zakonu o izvršbi in zavarovanju izvzet iz izvršbe, prav tako pa sem sodi tudi tisto premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi med stečajnim postopkom.
3. Končanje postopka in odpust obveznosti stečajnega dolžnika
Po objavi začetka stečaja imajo upniki stečajnega dolžnika pravico prijaviti svoje terjatve do dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Glede roka prijave terjatev je zakon nekoliko nejasen, saj pri osebnem stečaju roka za prijavo terjatev izrecno ne določa. V tem primeru ni jasno, do kdaj lahko upniki prijavljajo svoje terjatve, do kdaj se je upravitelj dolžan izreči o terjatvah, to je, ali jih priznava ali prereka, in ne nazadnje, kdaj se stečajni postopek sploh zaključi. Nekateri pravni teoretiki zato menijo, da se tudi za osebni stečaj uporablja trimesečni rok za prijavo terjatev, ki začne teči z objavo oklica postopka, kakor to velja pri stečaju nad premoženjem pravne osebe.
Sodišče s sklepom o končanju stečajnega postopka osebnega stečaja:
- odloči, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane,
- opredeli znesek teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, ter
- naloži stečajnemu dolžniku, da neplačani del terjatev plača.
Pravnomočen sklep o končanju stečajnega postopka je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, kar pomeni, da lahko upniki terjajo dolžnika za tisti del dolga, ki ni bil poplačan v stečaju, dalje v civilnem izvršilnem postopku.
Posebnost osebnega stečaja je možnost odpusta dela obveznosti stečajnega dolžnika, ki v stečaju ne bodo poplačane. Odpust obveznosti lahko stečajni dolžnik predlaga do izdaje sklepa o končanju stečajnega postopka. Če ne obstajajo ovire za odpust obveznosti in upniki odpustu ne ugovarjajo, sodišče po preizkusnem obdobju dveh do petih let izda sklep o odpustu obveznosti. Stečajni dolžnik mora med preizkusnim obdobjem poleg obveznosti, ki jih mora izpolnjevati v samem stečajnem postopku, če je zaposlen, izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca, če pa ni zaposlen in je sposoben za delo, pa si mora prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela in mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi zaposlitev našel. Izpolnjevanje teh obveznosti nadzoruje upravitelj. Odpust obveznosti učinkuje na vse terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tudi na tiste, ki niso bile prijavljene, ne učinkuje pa na prednostne terjatve, kot so zakonite preživnine, nekatere odškodnine, davki in še nekatere druge. Po pravnomočnosti sklepa o odpustu upniki izgubijo pravico do sodnega uveljavljanja odpuščenega dela terjatev, kar pomeni, da od dolžnika ne morejo terjati nobenega plačila neplačanih dolgov za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.
Po mnenju nekaterih pravnikov je institut odpusta obveznosti v ZFPPIPP premalo dorečen, preizkusna doba je postavljena prenizko, zopet pa se postavlja tudi vprašanje učinkovitega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnikov. Na tem mestu je treba opozoriti tudi na pomisleke potrošniških organizacij, ki kot glavno pomanjkljivost zakona navajajo odsotnost vsakršne svetovalne službe, ki bi potrošnika podpirala pri komunikaciji s sodiščem in izdelavi natančnega finančnega načrta za uspešno premostitev preizkusnega obdobja. V večini pravnih sistemov osebnega stečaja, ki so primerljivi s slovenskim, takšne službe obstajajo, saj so nepogrešljive pri omogočanju novega začetka za prezadolžene potrošnike.
4. Sklep
Veliko število zadolžitev fizičnih oseb temelji na nepoznavanju zakonitosti poslovanja z denarjem. Nepoznavanje ni nujno povezano le s podjetništvom, lahko gre tudi za nepoznavanje zakonitosti potrošniškega zadolževanja. Nadalje lahko do prezadolženosti pride tudi zaradi dogodkov, na katere posameznik nima vpliva, kot so smrt družinskega člana, bolezni, invalidnosti in posledične nezmožnosti za delo. Bistvo osebnega stečaja je v tem, da se posamezniku po končanem stečajnem postopku omogoči nov začetek, zagotovi socialna varnost in oprosti tiste dolgove, ki jih sicer nikoli ne bi zmogel plačati. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali v Sloveniji že premoremo dovolj finančne discipline in nadzora, da osebni stečaj ne bo postal novo orodje iznajdljivih malopridnežev, s katerim bi se ti uspešno izogibali svojim upnikom. Prvi postopki osebnih stečajev že potekajo, nekateri pričakujejo, da se bo njihov število letos zaradi finančne krize drastično povečalo, vendar pa je treba po drugi strani upoštevati, da je osebni stečaj najbolj smiseln, če dolžnik izpolnjuje tudi pogoje za odpis obveznosti, s čimer bi lahko dolgoročno uredil svoj finančni položaj.
Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča družbe, v kateri je avtorica zaposlena.
Viri:
1. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 126/07
2. Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 96/2004 in 23/2008
3. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z razširjenimi uvodnimi pojasnili dr. Nine Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2008
4. Dr. Luigi Varanelli, Osebni stečaj - od rovaša do odpusta obveznosti, Pravna praksa št. 41-42/2007
5. Dr. Luigi Varanelli, Pasti in nevarnosti osebnega stečaja, Pravna praksa št. 33/2008
6. Matej Pollick, Osebni stečaj, Bančni vestnik št. 12/2007
7. Polona Šetinc, Osebni stečaj, Bančni vestnik št. 12/2008
8. Miha Šlamberger, Osebni stečaj, Bančni vestnik št. 3/2006
9. Miha Šlamberger, K predlogu osebnega stečaja, Pravna praksa št. 44/2007
10. www.zps.si
11. www.finance.si
|