E-revir Regionalni tehnološki center
DOMOV | KLUB |  UREDNIŠTVO  Pozdravljeni, gost. Danes je sobota, 11. september 2010
GOSPODARSTVO IZOBRAŽEVANJE KULTURA ŽIVLJENJSKI SLOG ŠPORT DOM IN DRUŽBA
  Aktualno Mali oglasi Blogi Koledar prireditev
Gospodarno
Podjetno
Uporabno
Razpisi in sejmi
Ogledalo
Povezave
Gospodarstvo
V Xelli pripravljeni na novo gradbeno sezono
Avtor: Tatjana Polanc Kolander, 11. februar 2009

Kisovška družba Xella porobeton Sl je tudi leto 2008 zaključila z dobičkom, s poslovanjem so zadovoljni, za primer zmanjšanja naročil zaradi gospodarskih in finančnih razmer v svetu pa imajo za letos pripravljene dodatne varčevalne in strateške ukrepe.

"O posledicah morebitne gospodarske in finančne krize za zdaj še ne moremo govoriti, ker v tem letnem obdobju vremenske razmere gradnji niso naklonjene in bo šele začetek gradbene sezone pokazal realno stanje na trgu," je povedal vodja prodaje v Xelli Milan Černjak, ob tem pa dodal, da je njihov dvig cen s 1. februarjem vplival na izboljšanje prodaje v januarju, ki je bila tako v tem mesecu celo višja od načrtovane.
"Prodajno marketinško strategijo smo sprejeli konec lanskega leta, pozneje smo ji dodali še nekatere ukrepe za primer vplivov krize. Trenutno se pripravljamo na sejem Dom, kjer bomo predstavili svoj novi produkt - mineralne toplotne izolacijske plošče - Ytong multipor, ki je v tujini že zelo uveljavljen.

S poslovanjem v letu 2008 so v Xelli zadovoljni, saj so njihovi čisti prihodki od prodaje znašali več kot 17 milijonov evrov oz. za dober milijon več kot leto poprej. Od tega so na domačem trgu prodali za skoraj 12 milijonov evrov kubičnih metrov porobetona, ostalo pa izvozili na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino ter Črno goro.


Leto bodo tako zaključili z dobičkom dobrih 900 tisoč evrov. Po besedah prokurista in vodje finančnoračunovodske službe Bena Judeca zaenkrat ne občutijo likvidnostnih težav, niso zadolženi in lahko ob normalni situaciji tudi v letošnjem letu pričakujejo enak dobiček. "Seveda je ob sedanjem gospodarskem in finančnem položaju težko predvideti, kako se bodo stvari odvijale v bodoče. Pripravili smo sveženj ukrepov, ki jih bomo po potrebi izvajali. Odpuščanj za zdaj ne načrtujemo, obstaja pa možnost, da bomo prilagajali proizvodnjo razmeram na trgu."

V Xelli je trenutno zaposlenih 86 oseb. Ker gre predvsem v proizvodnji za razmeroma starejši kolektiv, lahko sprotne težave zaradi morebitnih nižjih naročil rešujejo tudi z dopusti. Ker zaustavljanje njihove procesne proizvodnje ne bi bilo racionalno, ne izkoriščajo skrajšanega 36-urnega delovnika.

Znotraj koncerna deluje kisovška Xella v okviru prostora Alpe Adria, ki zajema družbe iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije ter Kosova. Zaradi povečanega povpraševanja so v Kisovcu letno uvozili okrog 35.000 kubičnih metrov porobetona iz avstrijske tovarne. Januarja za to še ni bilo potrebe, za letos pa načrtujejo tudi za 18.000 kubičnih metrov manj proizvedenih blokov.


V Kisovcu so tudi glede investicij vezani na usmeritve koncerna, tako da večjih naložb v letošnjem letu ne načrtujejo. Po besedah vodje tovarne Silva Strmljana bodo letos zadostili dvema potrebama, in sicer nakupu novega viličarja in zamenjavi zastarele avtomatizacije doziranja, kar skupaj znaša dobrih 230.000 evrov.


Pripišite svoj komentar:

Za objavo komentarja morate biti registrirani. Če še niste registrirani, to lahko storite tukaj.

e-naslov   geslo >>

Ste pozabili geslo? Vpišite svoj e-naslov in kliknite tukaj


Izdajatelj in uredništvo portala E-revir ne prevzemata nikakršne odgovornosti za komentarje. V primeru grobega kršenja navedb v  pravnem obvestilu si uredništvo pridržuje pravico, da komentar po objavi izbriše.
Gospodarno
Preberite več...
  Zasavsko gospodarstvo v rdečih številkah
  Nove tržne niše v kmetijstvu in proizvodnji asfalta
  Pokojninski sistem potrebuje večje spremembe od napovedanih
  (Ne)uspešnost projektov v informacijski tehnologiji (IT)
  Ali res razumemo zakon o minimalni plači in njeno izplačilo?
  Motivirani zaposleni ključ do uspeha podjetja
  NLB Skladi – naložbene rešitve za dobre in slabe čase
  Premalo se zavedamo pomena lesa
  Ugotavljanje sposobnosti ponudnika oziroma reference v postopkih javnega naročanja po ZJN-2
  Postopki javnega naročanja po zakonu o javnem naročanju – drugič
  Poslovanje v letu 2009 v zasavskih podjetjih – 2. del
  Poslovanje v letu 2009 v zasavskih podjetjih
  Postopki javnega naročanja po zakonu o javnem naročanju
  Iztok Virant, direktor trboveljske cementarne Lafarge: Obratujemo skladno s predpisi
  Ključni ukrepi za energetsko prihodnost Zasavja
  Iztok Živko: “Tevel ima odprtih več front”
  O izvoru odpadkov in meritvah v Lafargeu
  Zasavske inovacije za leto 2008
  Nekaj dejstev o sežiganju odpadkov
  Memorandum "Zasavska energetika jutri" sprejet in poslan državi
  Kako to počnejo naši evropski sosedje
  Energija v Sloveniji
  Zakaj je Slovenija pesimistična glede zahtevanih ciljev na področju OVE?
  Slovenija 11 let pred ciljem ali kako doseči 25-odstotni delež OVE v naši energetski bilanci
  Operacijsko raziskovanje in modeli
  Nepovratna sredstva EU v Sloveniji – kako zadevo izboljšati
  V Xelli pripravljeni na novo gradbeno sezono
  Osebni stečaj – priložnost za nov začetek ali za nove zlorabe?
  Zasavski gospodarstveniki o trenutnem gospodarskem in finančnem položaju
  Razprava o institucijah trga dela in prožni varnosti
  Obresti kot se spodobi
  Obnovljiva energija Zasavje 2008
  Revizijsko poročanje po mednarodnih standardih revidiranja
  Hipotekarni krediti za stanovanje ali hišo
  Financiranje poslov
  Ustanavljanje novih podjetij in visoke tehnologije – ali gre to sploh skupaj?
  Krediti v tujih valutah, drugič
  Projektno financiranje, »posebno vozilo« in strukture javno-zasebnega partnerstva
  Pogovor: dr. Franc Pohleven - Zmanjšati moramo porabo energije v industriji
  Ali se kaže zadolževati v švicarskih frankih (CHF)?
  V Svei dajejo prednost razvoju
  Zakaj sploh javno-zasebna partnerstva?
  V ETI-ju so vladnim gostom predstavili projekt NODISEA
  Zasavci so Vlado RS spomnili tudi na obljube, ki jih ni držala
  Intervju: Staša Baloh Plahutnik na čelu območne gospodarske zbornice
  Zunanje izvajanje arhivske funkcije
  Pogovor s predsednikom uprave Lafargea Iztokom Virantom
  Dokončna pripojitev NLB Banke Zasavje k Novi Ljubljanski banki
  Kolikšne so javne investicije v državah članicah EU?
  Za dobro zgodbo je treba imeti dober scenarij
  Načrtovani razvoj obnovljivih virov energije v Zasavju
  Na kaj moramo biti pozorni pri pogajanjih z Američani
  Zasavje - regija znanja
  PUM – Projektno učenje za mlajše odrasle
  Kako se (uspešno) pogajati z Japonci
  Ali družbena odgovornost prispeva k uspešnosti podjetja? Končno odgovor
  Migracijska ekonomija
  Zasavske "melanije trump"
  Intervju: Aleksander Mervar o TET, Istrabenzu Gorenje in zasavski gospodarski preteklosti
  20 let inženirskega biroja Pirnar & Savšek
  Naravne nesreče in davčna vprašanja
  Tomaž Berginc, predsednik uprave družbe ETI
  Javne investicije v tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope
  Zasavski direktorji so zakon
  Rast podjetij Kalmer in Prototip CC
  Deset let podjetja Bartec Varnost
  Pomen RTH in TET za Zasavje in slovensko gospodarstvo
  Intervju: Zdenko Fritz - Zadnji pogoj za pripojitev NLB Banke Zasavje k NLB izpolnjen
  Prednostno dispečiranje za ohranitev zasavske energetike?
  Težave z neproporcionalnimi provizijami
  Računanje efektivne obrestne mere (EOM)
  Efektivna obrestna mera (EOM)
  Güssing - energetsko neodvisno avstrijsko mesto
  Koliko še veljajo blagovne znamke?
  Naloge države na področju obnovljivih virov energije do leta 2023
  Spremembe pri investicijah na področju javnih financ
  Mednarodni računovodski standardi prinašajo večjo kvaliteto poročanja družb
  Programi zvestobe in varstvo osebnih podatkov porabnikov
  Menedžment znanja - zakaj toliko propadlih poskusov?
  Programi zvestobe in diskriminacija porabnikov
  Razvoj izdelkov in inženirsko delo
  Kreditna zavarovanja
  Medpodjetniški in medpanožni programi zvestobe
  Obvezne rezerve nafte - manj tveganja za Slovenijo
  Slovenija in obnovljivi viri energije

 

Copyright © Multima d.o.o., 2003-2010. Vse pravice pridržane.
Oglaševanje
Spominki iz Zagorske doline