Janez Lipec, univ. dipl. inž. str., je svetovalec vodstva družbe Termoelektrarna toplarna Ljubljana |
Že kar nekaj let izpostavljamo pomen energetike. Seveda smo pri tem sodobnejši, če govorimo o podnebnih spremembah, segrevanju ozračja, ohranjanju narave in skrbi za prihodnje rodove. Obenem pa želimo udobno življenje, dostop do medijev na vsakem koraku, klimatizirane delovne in domače prostore, nove stroje in zmogljivejše naprave. Za vse, kar si kdo na novo izmisli oziroma razvije, je potrebna energija. Ta pa naj bi bila – si vse bolj prizadevamo – okolju prijazna, poganjali pa naj bi jo obnovljivi viri.
Kaj so v letih 2001–2008 na področju OVE naredili v Avstriji
(Kliknite za povečavo)
Slika 1: Izgradnja naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov
Na kratko to pomeni: iz 91,79 MW nameščenih zmogljivosti za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov leta 2001 je v drugem kvartalu leta 2008 skupaj nameščenih 1.629,71 MW.
Kar je Avstrijcem uspelo zgraditi v sedmih letih, je presenetilo vsakogar, upam, da tudi vas.
Pri tem vas moram opozoriti, da v teh številkah niso prikazane nove proizvodne enote za pridobivanje toplote iz obnovljivih virov energije, ki v Avstriji še sedaj, po 20 letih strateške usmeritve na bioenergijo, rastejo kot gobe po dežju. Na podlagi teh podatkov lahko predstavniki Avstrije samozavestno napovedujejo, da bodo cilj 35 % obnovljivih virov do leta 2020 presegli.
Ker Avstrijo štejejo v srednjo in vzhodno Evropo, so naši cilji in cilji naših sosed v EU naslednji:
(Kliknite za povečavo)
Slika 2: Srednja in vzhodna Evropa bo morala svoje razvojne cilje izpolniti z biomaso in vodno energijo.
Struktura končne uporabe energije v Evropski uniji v letu 2006 je zelo jasna in ne potrebuje posebnega opisa. Posamezne energije predstavljaj jedrska 28 %, plin 24 %, obnovljiva energija 8 %, nafta 42 % in premog 5 %.
(Kliknite za povečavo)
Slika 3: Struktura končne uporabe energije v EU
Če razmejimo 8-odstotni delež obnovljivih virov energije v strukturi končne porabe, je ta sestavljen iz 56 % biomase in odpadkov, hidroelektrarne predstavljajo 28 %, biodizel 6 %, vetrna energija 8 %, sončna energija 1 % in geotermalna energija 1 %.
(Kliknite za povečavo)
Slika 4: Struktura zagotavljanja elektrike iz vira obnovljive energije v EU
Pri pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov se je v letih med 2001 in 2006 veliko spremenilo. Proizvodnja se je povečala za okoli 10 % s 413 TWh na 454 TWh. Bistveno se je spremenila tudi struktura energetskih virov, in sicer:
- delež hidroenergije se je z 82,3 % znižal na 62,4 %,
- delež biomase se je z 8,5 % povečal na 18 %,
· delež vetrne energije je z 10 % narasel na 17,9 %,
· minimalni porast beležimo na področju geotermalne energije in fotovoltaike, kjer se je delež z 1,1 % povišal na 1,7 %.
Dodajam le še nekaj številk nameščene energije iz leta 2007 v EU: vetrne elektrarne 56.400 MW, nameščenih 24 milijonov m2 kolektorjev, nameščena moč malih hidroelektrarn je dosegla 12.791 MW, toplotna moč toplotnih črpalk je 8.758 MW. Lesna masa je kot energetski vir nadomestila 73,2 milijona ton skupaj z ostalimi viri biomase (bioplin, gospodinjski odpadki) pa skupaj 106,6 milijona ton naftnega ekvivalenta. Sončne elektrarne v Evropi imajo zaenkrat 61,09 MW nameščene moči. Vse te številke, ki veljajo za leto 2007, napovedujejo, da tudi EU do leta 2010 ne bo dosegla začrtanega cilja.
Svetovni energetski scenarij do leta 2100
Tisti, ki me malo bolj poznate, veste, da ne govorim ali pišem na pamet, čeprav se včasih kakšna stvar zdi popolnoma nemogoča in nerazumljiva.
Že dalj časa govorim, da so obnovljivi viri energije naša prihodnost, to pa je premalo poudarjeno verjetno tudi v Zeleni knjigi o energiji naše lepe dežele, ki bo dala izhodišča za nadaljnji razvoj do leta 2030.
Zato poglejmo samo dva prikaza tistega, kar so leta 2007 obravnavali priznani strokovnjaki pod okriljem zveznega ministrstva za promet, inovacije in tehnologijo v Tehničnem muzeju na Dunaju z naslovom »Energetske regije prihodnosti – jedro energetske inovacije«.
Iz obsežnega gradiva vam predstavljam le dve sliki, ki predstavljata enega od scenarijev usmeritve svetovne energetske politike do leta 2100.
Za nemški inštitut Ludwig Bolköv Systemtechnik iz Münchna je scenarij predstavil dr. Walter Kroy v predavanju z naslovom »Prihodnost pripada energetskim regijam«.
(Kliknite za povečavo)
Slika 5: Scenarij energije iz obnovljivih virov in možni svetovni scenarij, vključno z vsemi oblikami energije.(Vir: Ludwig-Bölkow-Systemtechnik GmbH)
Predhodnica tem tabelam so predvidevanja, kaj se bo dogajalo v svetu na področju črpanja nafte, zemeljskega plina, premoga in urana. Na spodnji sliki so predvidevanja precej realna tudi za Slovenijo. Na trdni podlagi premoga in urana ter ob skromnemu povečanju hidroenergije za elektriko moramo začeti večati zmogljivosti obnovljivih virov energije.
Direktorski blog: Zaključni povzetek
|