V pregretem referendumskem ozračju bi bilo najbrž vsako dodatno argumentiranje dejstva, da gre pri vprašanjih sežiganja odpadkov za vprašanja, ki so relevantna za celo Slovenijo in ne samo za Zasavje, pričakano »na nož«. Morda pa je zdaj pravi trenutek, da poskusimo umiriti žogo in dosežemo vsaj tisto minimalno raven racionalnega, ki je nujno potrebna, če naj bodo nekateri za Slovenijo neizbežni procesi optimalno vodeni.

Mag. Andrej Sopotnik je vodja marketinga v družbi Lafarge Cement d.d. Evropa, problem odpadkov in alternativna goriva Eno od okoljevarstvenih priporočil EU je, naj industrija v svojem proizvodnem procesu uporablja alternativna goriva. Z uporabo alternativnih virov energije želi EU sočasno doseči dva cilja: · omejiti izpuste toplogrednih plinov v ozračje in · zmanjšati količino še uporabnih odpadkov, odloženih v okolje. Iz istega razloga si je EU zadala cilj, da do leta 2020 pridobi 20 % energije iz obnovljivih virov. Količina odpadkov namreč narašča vsaj tako hitro kot BDP, zato postajajo odpadki in reševanje problema v zvezi z njimi ena izmed prednostnih nalog, ki si jih je zadala EU. Odpadke lahko bodisi recikliramo, lahko jih uporabimo kot nadomestni vir fosilnih goriv (predelani odpadki, ki imajo kurilno vrednost), najslabša možnost pa je odlaganje na deponijah. Če se usmerimo k okolju prijaznejšim metodam odstranjevanja odpadkov, recikliranju ter termični obdelavi, je za prvo značilno, da sicer manj obremenjuje okolje, vendar ima ta tehnika dve omejitvi, poleg tega, da je treba skrbno ločevati material (steklo po vrstah stekla, plastiko po vrstah plastike, …), recikliranja tudi ne moremo izvajati »neskončno krat«, saj se kakovost pridobljenih materialov v splošnem znižuje z vsako ponovitvijo procesa. Termična obdelava pa pomeni, da uporabimo odpadke bodisi v sežigalnicah bodisi v sosežigalnicah, med katere spadajo tudi cementarne. Pri sosežigalnicah (toplarne, cementarne, termoelektrarne, …) se del fosilnih goriv nadomešča s t. i. alternativnimi gorivi. Ta se pridobivajo po fazi ločenega zbiranja, sortiranja, predelave ter obdelave odpadkov, kar je bistveno, saj zaradi potrebe po visokih temperaturah neposredna uporaba nepredelanih odpadkov ali odpadkov z nižjimi kurilnimi vrednostmi ni mogoča. V juliju 2009 bo v veljavo stopila nova, strožja evropska zakonodaja, ki bo radikalno zmanjšala dovoljene količine odloženih odpadkov, in sicer naj bi se odpadki na deponijah zmanjšali s ponovno uporabo nekaterih snovi – bodisi naj bi se te reciklirale bodisi uporabile kot nadomestek goriv (ali preprosto sežgale), ali v cementarnah v obliki sosežiga ali v specializiranih sežigalnicah. Danes se pretežni del strokovnjakov strinja, da je sežiganje odpadkov postalo nujnost, odprto ostaja samo vprašanje, kje in kako jih sežigati. Sicer ne želimo špekulirati o dejavnosti drugih, a dejstva kažejo, da bosta morala imeti svoj obrat termične predelave (drugih) odpadkov v prihodnje tako Ljubljana kot Maribor. Edini takšen center v Sloveniji so pred slabim mesecem dni odprli v Celju, s katerim pokrivajo del energetskih potreb tega mesta. Povezava: http://www.rcero-celje.si/UserFiles/File/Toplarna%20brosura.pdf Prednosti cementarn pri sežigu odpadkov Praksa po svetu in v Evropi pri uporabi alternativnih goriv v cementarnah je dolga. Začeli so v ZDA, nato pa se je trend prenesel tudi na druge kontinente. Vodilne v Evropi pri uporabi alternativnih goriv so zahodne države, med njimi Švica, ki povprečno nadomesti več kot polovico fosilnih goriv z alternativnimi. Tudi v naši bližini ni drugače – v sosednji Avstriji v cementarni, ki je oddaljena od slovenske meje manj kot 5 km, uporabljajo pri proizvodnji cementa več kot 70 % alternativnih goriv, prav tako tudi v slovenski cementarni Salonit Anhovo, kjer uporabljajo več kot 25 % alternativnih goriv. Iz dolgoletne prakse uporabe alternativnih goriv lahko zaključimo naslednje: · nadomeščajo se fosilna goriva, pri čemer varčujemo z naravnimi viri; · s tem ko nadomestimo fosilna goriva, globalno znižujemo emisije toplogrednih plinov (CO2); · zaradi visokih temperatur (2000 oC) v peči je nadomeščanje alternativnih goriv v cementarnah neprimerno boljše kot v sežigalnicah ali drugih sosežigalnicah, kjer temperature redkokdaj presežejo 1200 oC; · znižujejo se stroški proizvodnje, s tem pa je zagotovljena konkurenčnost in obstoj podjetja, saj cene fosilnih goriv vrtoglavo naraščajo. Zaradi primernosti nekaterih odpadkov (plastika, olja in gume) za alternativna goriva slovenska in evropska zakonodaja ne le dovoljujeta njihov sežig, ampak celo spodbujata njihovo uporabo v funkciji alternativnih goriv v cementni industriji. Za proizvodnjo cementa, kot že rečeno, potrebujemo visoke temperature. Alternativna goriva lahko na eni strani prispevajo dovolj energije, da se v peči doseže temperatura okrog 2000 °C, kolikor je potrebno za nemoten proces v rotacijski peči, na drugi strani pa Evropska komisija spodbuja cementarne k zamenjevanju fosilnih goriv z alternativnimi zato, ker je zaradi doseženih visokih temperatur zgorevanje popolno, vplivi na okolje pa so minimalni. Zaradi tega so cementarne tudi ekološko ustreznejše od specializiranih sežigalnic. Poleg tega se volumen odpadkov v sežigalnicah zmanjša za 90 %, medtem ko pri sosežigu praktično ni ostanka. S sosežigom odpadkov v cementarnah se obenem izognemo tudi gradnji novih specializiranih sežigalnic. Tako lahko odpadke, ki bi se sicer na deponijah razgrajevali leta, tudi koristno uporabimo kot gorivo. S tem ko odpadke ene industrije recikliramo v drugi, zmanjšujemo količine odpadkov v okolju in omejujemo izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Dejstvo pa je tudi, da s tem cementarne – in tako velja tudi za Lafarge Cement – znižujejo stroške obratovanja. Tega v podjetju nismo nikdar skrivali. Tovrstno dejavnost že dolga leta brez škodljivih posledic za okolje ter okoliško prebivalstvo opravljajo številne cementarne v Evropi, ne nazadnje tudi edina konkurenčna cementarna v Sloveniji (Anhovo). Če povzamemo: sežig odpadkov v cementarnah je ekološko korekten postopek, ki prinaša pomembne okoljske prednosti širši regiji oziroma državi, za izvajalce pa je ekonomsko zanimiv; še več, v primeru zaostrenih konkurenčnih pogojev na evropskem trgu je tudi nujen, če naj podjetje ohranja primerljiv položaj z drugimi. Nerazumevanje ali kaj drugega? Cementarne seveda niso samo sežigalnice. Naša osnovna dejavnost je proizvodnja cementa, zato smo vezani na lokacijo, ki nam jo narekuje surovina. Tako se Lafarge Cement nikakor ne more preseliti v Ljubljano ali Maribor, kot bi želeli posamezniki, tudi tisti, ki sicer vedo, da je sežiganje odpadkov nujno, vendar naj bi se odvijalo »povsod, samo ne na mojem dvorišču«. Zelo dobro se zavedamo tudi dejstva, da ima javnost – predvsem tista izven Trbovelj – vtis, da gre za boj posameznikov s kapitalom. Pri tem smo v cementarni v zadnjem času deležni klasičnih prijemov politične kampanje nekaterih zasavskih lokalnih politikov. Njene pojavne oblike so iskanje zunanjega sovražnika, zbujanje strahu med volivci in postavljanje politika v položaj velikega odrešitelja. V tem vzdušju skoraj nihče ne upošteva dejstev, · da vse meritve (ki se zdaj prikazujejo kot sporne) opravlja s strani države akreditirana institucija (ki so jo v svojih prvih zahtevah glede meritev navajali kot referenčno prav tisti posamezniki, ki zdaj meritvam ne verjamejo); · da ima ena oseba – stranski udeleženec v postopku pridobivanja dovoljenja – merilno napravo za imisije, ki jo je (da bi pokazalo svojo iskreno željo pri graditvi zaupanja) financiralo naše podjetje, tudi na svojem posestvu. In čeprav tudi ta merilna naprava v preteklih letih ni pokazala nobenih alarmantnih dejstev (pa čeprav merjenje imisij pomeni merjenje vseh obremenitev okolja, ne zgolj emisij Lafarge Cementa, ki niso niti največje, kaj šele edine v Zasavju), isti posamezniki venomer ponavljajo tudi zgodbe o možnih zlorabah. V Lafarge Cementu ne moremo in nočemo niti poskušati takšnega početja, saj bi to na daljši rok najbolj škodilo prav našim zaposlenim in podjetju. V kontekstu vseh zgoraj navedenih dejstev se nam zdi napadanje enega samega podjetja ter predstavljanje tega kot iskreno skrb za okolje v regiji (ki kot nalašč ne stoji v isti občini kot najglasnejši nasprotniki) vendarle predvsem odsev hipokrizije posameznikov. V podjetju preprosto ne moremo pristati na logiko, ki se kaže pri teh posameznikih, namreč »če dejstva ne ustrezajo našim stališčem, pač toliko slabše za dejstva«. V naši družbi pozdravljamo ter podpiramo vse, ki si iskreno prizadevajo za varovanje okolja, in to ne samo na deklarativni ravni. V vsem tem času smo poslali številna vabila posameznikom – tudi tistim, ki načrtno diskreditirajo vse informacije, povezane z našim podjetjem – na pogovore in ogled tovarne. Žal se ne odzivajo. V zadnjih mesecih pa smo opravili pogovore tudi z vsemi pomembnejšimi slovenskimi okoljevarstvenimi organizacijami in omogočili ustrezne predstavitve. Obstajajo bistvene razlike med uradnimi podatki in podatki, ki jih javnosti posredujejo posamezniki, katerih skrb bi naj bila ohranjanje okolja. Če govorimo o slednjem: Lafarge Cement je v zadnjih petih letih investiral 30 milijonov evrov v modernizacijo tovarne, večinoma v čistilne naprave, tudi zato, da smo zadostili strogim evropskim standardom za pridobitev IPPC-dovoljenja. Tako imenovane civilnodružbene pobude so postale zelo glasne v času, ko je lastnik cementarne postala družba Lafarge. Dejstvo je, da cementarna na tej lokaciji obstaja že več kot 130 let in je pred prevzemom s strani Lafargea dejansko neprimerljivo bolj obremenjevala okolje, pa o tem še nekaj let nazaj ni nihče govoril. Celo več, podatki zdravstvenih študij ter podatki o onesnaževanju iz let pred postavitvijo čistilnih naprav se uporabljajo v tem trenutku za diskreditiranje družbe in zbujanje strahu med lokalnimi prebivalci. Dejstev, da so kriteriji v IPPC-dovoljenju in tudi izmerjene emisije Lafarge Cementa v letih po postavitvi čistilnih naprav krepko pod dovoljenimi in za cel velikostni razred nižje kot pri nekaterih drugih podjetjih v regiji, pa ne upošteva skoraj nihče. Konkretno o okoljevarstvenem dovoljenju 9. aprila letos smo v družbi Lafarge Cement Trbovlje prejeli okoljsko dovoljenje, po katerem izpolnjujemo vse pogoje za obratovanje v skladu z direktivo IPPC ter za uporabo alternativnih goriv pri proizvodnji cementa. Prejeto dovoljenje je dokaz, da smo v preteklih letih delali pravilno, zadoščenje za ves naš vloženi trud, hkrati pa odgovornost, da nadaljujemo naša prizadevanja za boljše okolje. Tako odločitev smo v družbi pričakovali, saj smo v zadnjih letih izvedli obširne investicije, da bi izpolnili zahtevne pogoje evropske in slovenske zakonodaje. Ocenjujemo, da dolgotrajnost samega postopka in sprejemanje odločitve pristojnega organa kaže na natančno in podrobno preverjanje vseh podatkov, ki jih je pristojni organ zahteval od Lafarge Cementa. Dovoljenje, ki smo ga prejeli, pomeni, da ima cementarna, ki obstaja v tem okolju že več kot 130 let, perspektivo tudi v prihodnje. Družba je zdaj na formalni ravni ter tehnološko zrela za konkurenčni boj, 182 zaposlenih v cementarni in nekaj sto naših poslovnih partnerjev iz Zasavja pa lahko nekoliko manj zaskrbljeno gleda na svojo prihodnost. Z investicijami v trenutno najboljše razpoložljive proizvodne tehnologije si je družba odprla možnosti za uporabo sekundarnih energentov z namenom, da bi bili pripravljeni na nadaljnje upadanje razpoložljivosti fosilnih goriv in naraščanje njihovih cen. Hkrati pa želimo poudariti, da nam dovoljenje, izdano v skladu z evropsko IPPC-direktivo, postavlja tudi nove izzive glede varovanja okolja. Standardi in kriteriji glede obremenjevanja okolja, ki jih dovoljenje predpisuje za sosežig alternativnih goriv, so namreč precej ostrejši kot tisti, ki veljajo za delovanje naprav, ki uporabljajo izključno fosilna goriva. V Lafarge Cementu poudarjamo, da je – vsem očitkom nekaterih posameznikov navkljub – industrija v Zasavju v zadnjih nekaj letih dokazala, da je zmanjševanje obremenjevanja okolja možno doseči, o čemer priča tudi dvig kakovosti stanja okolja in zraka. Do tega je prišlo po zagonu čistilnih naprav v največjih industrijskih obratih (Termoelektrarna Trbovlje, Lafarge), tako da je stanje zraka celo boljše kot v mestih, obremenjenih s prometom, kot sta Ljubljana ali Maribor. Za zagotovitev nadzora nad obratovanjem naprave je v okoljevarstvenem dovoljenju predpisana izvedba trajnih meritev emisije snovi v zrak, ki zagotavlja stalen nadzor nad obratovanjem. V okoljevarstvenem dovoljenju so tudi natančno opredeljeni načini ravnanja z odpadki in postopki njihove predelave, ki zagotavljajo predelavo odpadkov v skladu s strogimi zahtevami predpisov s področja predelave odpadkov. V Lafarge Cementu uporabljamo najboljše razpoložljive tehnologije, saj želimo čim manj vplivati na okolje. Monitoring za našo cementarno opravlja zunanje, s strani države akreditirano podjetje Raci, d. o. o., iz Ljubljane, obdelavo podatkov pa opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki ga prav tako akreditira država. Gre za sistem avtomatskega merjenja in vrednotenja za trajne meritve žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, prahu in TOC. Sistem zajema podatke, ki se skladno s protokolom obdelujejo in prikazujejo v polurnih povprečnih vrednostih. V naši kontrolni sobi imamo tako vsak trenutek popoln nadzor nad delovnimi procesi v cementarni, s čimer je zagotovljena tudi varnost na vsakem koraku. Zaradi naše želje po transparentni komunikaciji z vsemi javnostmi v Lafarge Cementu mesečno objavljamo zbirnik dnevnih povprečij meritev tudi na spletni strani www.lafarge.si, čeprav tega od nas zakonodaja ne zahteva, ampak gre za popolnoma prostovoljna posredovanja podatkov. Z objavami dnevnih povprečnih vrednosti trajnega emisijskega monitoringa smo ena redkih cementarn, ki to počnejo. Namesto sklepa Ne delamo si iluzij, da lahko s še tako celovito predstavitvijo problematike prepričamo tiste, ki se (iz takšnih ali drugačnih razlogov) prepričati ne pustijo. Upamo pa, da so lahko nevtralni bralci dobili bolj zaokroženo sliko. Vrata našega podjetja so seveda odprta vsem, ki si želijo od blizu ogledati, kako zapisano izvajamo v praksi. Žal se na takšna vabila tisti, ki manipulirajo s podatki, do zdaj niso odzvali … ampak tudi to dejstvo je za nepristranskega opazovalca lahko pomembna informacija.

Pripišite svoj komentar: