Ugotovitve raziskave Standish Group CHAOS Summary 2009 so pokazale zaskrbljujoče stanje na področju uspešnega uvajanja IT-projektov. Prenova informacijske podpore poslovanja je ena najzahtevnejših nalog, ki se jih lotevajo podjetja. Predstavlja veliko naložbo, ki pomeni tudi prenovo poslovnih procesov in ustvarjanje strateških ciljev. V času gospodarske krize se mnoga podjetja sprašujejo, ali sploh investirati v IT. Kako se torej odločiti?

Marjetka Hostnik, univ. dipl. ekon., je kot svetovalka za implementacijo informacijskih sistemov zaposlena v podjetju Pro-bit. Očitno je, da na trgu ni mogoče kupiti celovitega IT-projekta, ampak le njegove sestavne dele. Celovita IT-rešitev nastane šele ob njenem udejanjenju (implementaciji), ko posamezne sestavne dele sistema prilagajamo in integriramo v poslovne procese organizacije. Raziskava podjetja Coleman Parkes, ki jo je v letu 2009 naročil Intel, je odkrila, da so direktorji informatike optimistični glede predvidenih naložb v IT. Več kot 70 % udeležencev napoveduje, da bodo za nakup strojne in programske opreme ter inovacijske projekte v tem letu namenili enak ali večji znesek kot eno leto prej (Agencija NET, 2009). Torej lahko potegnemo vzporednico z raziskavo, ki jo je naročil Microsoft in kaže, da naj bi izdatki za IT v Evropski uniji v letu 2009 dosegli 305 milijard evrov, s pričakovano povprečno letno rastjo 2,1 %. Do leta 2013 naj bi se povečali na skoraj 350 milijard evrov. Do leta 2013 se bo tako delež informacijskih tehnologij v kosmatem domačem proizvodu povečal z 2,6 na 2,8 % (Microsoft, 2009). Vlaganja v IT so v današnjem času hitrih sprememb kljub gospodarski krizi nujna in po raziskavah sodeč se tega organizacije tudi zavedajo. Miselnost, da vlaganje v IT trenutno ni potrebno, lahko podjetja uspava, kar poraja vprašanje, ali bodo kasneje še sposobna slediti konkurenci, ki je v tem času znala IT ustrezno umestiti v organizacijo. Žal pa so rezultati teh projektov v rdečih številkah. Analize in praksa kažejo, da so nevarnosti in tveganja pri IT-projektih izredno velika in pogosta ter da se nekateri razlogi za neuspešen IT-projekt pojavljajo na skoraj vseh, še posebej izrazito pa na kompleksnih projektih prenove poslovnih informacijskih sistemov. Že iz študije, opravljene v Združenih državah Amerike na področju IT leta 1995, je bilo razvidno, da je bilo 31 % projektov prekinjenih, več kot polovica projektov pa je za 189 % prekoračila načrtovano prvotno oceno (Whittaker, 1999, 23–30). Podobne rezultate pa 14 let kasneje daje tudi raziskava Standish Group (The Standish Group, 2010), kjer je bilo le 32 % vseh projektov realiziranih pravočasno, 44 % projektov se je srečevalo s prekoračitvijo terminskega plana ter proračuna, kar 24 % pa jih je bilo prekinjenih pred implementacijo in v praksi sploh niso zaživeli. Potemtakem IT-projekti ne samo da predstavljajo velike investicije, temveč običajno niti ne zadenejo predvidenega cilja. Danes zato zagotovo ni pomembno samo to, da se podjetja vlaganj v IT lotevajo, še bolj pomembneje je, kako se jih lotevajo. Kako do uspešnejših IT projektov? Živimo v svetu informacijske tehnologije in spremembe se odvijajo z neverjetno hitrostjo. Podjetja so, če želijo slediti spremembam, prisiljena povečevati izdatke v informacijsko tehnologijo. Če želijo v podjetjih in drugih organizacijah ostati konkurenčni, se morajo prilagajali razmeram na svetovnem tržišču ter razvijati in uveljavljati novosti, ki jim omogočajo preživetje. Iz tega razloga postajajo projekti in menedžment projektov vedno bolj pomembna sestavine konkurenčne sposobnosti organizacij. Hauc (2007, 265) navaja, da bo z dobro strukturirano in organizirano projektno organiziranostjo menedžment projektov učinkovitejši, saj je njen namen medsebojno usklajevanje zadostnih zmogljivosti (npr. ljudi, materialov, opreme in finančnih sredstev), ki so zahtevane v projektu, da bi dosegli njegove smotre in cilje Prenova poslovnih procesov pa je uspešna le ob ustrezno usposobljenih in motiviranih kadrih ter ob uporabi sodobne IT. Šele ko bodo podjetja te sestavine uspele vključiti v strateške plane, lahko pričakujemo tudi večjo uspešnost investicij v samo IT. Do takrat pa … VIRI: - Agencija NET. 2009. Evropski direktorji informatike optimistični glede vlaganj v IT. Najdeno 8. 5. 2010 na spletni strani. - Hauc, Anton. 2007. Projektni management. Ljubljana: GV založba, - Microsoft. 2009. Trg informacijskih tehnologij bo do leta 2013 spodbudil nastanek 574.000 novih delovnih mest in 16.000 novih podjetij v EU. Najdeno 8. 5. 2010 na spletni strani. - The Standish Group. 2010. Najdeno 8. 5. 2010 na spletni strani. - Whittaker, Brenda. 1999. What went wrong? Unsuccessful information technology projects. Information Management & Computer Security 7(1):23-30. Marjetka Hostnik, univ. dipl. ekon., je leta 2005 diplomirala na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru s področja mednarodne menjave. Po končanem študiju se je zaposlila v podjetju Pro-bit, kjer opravlja delo svetovalca za implementacijo informacijskih sistemov. Sodelovala je pri številnih projektih prenove informacijske podpore poslovanja v podjetjih. V projektih je sodelovala kot član in vodja projektov. Sodeluje tudi v izobraževalnem procesu podjetja, kjer je zadolžena za pripravo in izvedbo seminarjev s plačnega in kadrovskega področja.

Pripišite svoj komentar: