Marec je zagorski Industriji gradbenega materiala (IGM) prinesel povečan obseg proizvodnje in ponoven zagon druge peči za žganje apna, ki je mirovala od novembra 2009. To pa ne pomeni, da je krize konec. Naročila so se res povečala, se je pa obenem bistveno podražila energija. Glede na lanski december se je zemeljski plin v prvi polovici letošnjega leta podražil za dobrih 35 odstotkov, elektrika za 17. Podaljšali so se tudi plačilni roki kupcev.

»Nujna posledica ukrepanja je bila omejitev vseh stroškov, na katere lahko vplivamo," pravi Emil Šabanovič, direktor podjetja IGM Zagorje. Kot pravi direktor IGM Emil Šabanovič, so se znašli v neugodnih cenovnih škarjah. »Nujna posledica ukrepanja je bila omejitev vseh stroškov, na katere lahko vplivamo. Na račun povečanega obsega poslovanja in prodaje dodatnega proizvoda ter storitev smo kljub navedenim negativnim parametrom uspeli poslovati pozitivno,« še dodaja direktor. So pa poiskali tržne niše, ki jim bodo odprle nove poti na trg. Nedavno so predstavili nov izdelek APNENEC IGM, ki je primeren za ekološko kmetovanje. Študije, ki so jih izvedli na ljubljanski Biotehniški fakulteti, so pokazale, da naraven apnenec, ki so ga pripravili v zagorski družbi, dolgoročno izboljšuje rodovitnost kislih tal. Naravni APNENEC IGM sodi med litavske apnence. Litavski apnenec je geološko gledano zelo »mlad«, kar posledično pomeni, da je zelo krhek, dobro vodotopen in intenzivno vpija vlago iz zraka. Apnenec je namreč vezivo za talne delce, z njim se izboljša struktura tal, poveča njihova zračnost, obenem pa omogoča zadrževanje vode, ki jo potrebujejo rastline. Edinstvena lastnost APNENCA IGM je postopnost apnilnega delovanja, kar pomeni, da manjši delci apna učinkujejo takoj, druga polovica pa se v tleh sprošča postopno v nadaljnjih nekaj letih. Docent Biotehniške fakultete dr. Rok Mihelič je pojasnil, da je zagorski apnenec povsem naraven material, ki izboljšuje kislost tal, njegova prednost pred hidriranim apnom pa ni samo v že omenjeni dolgoročnosti delovanja, ampak tudi v tem, da ni agresiven, omogoča sobivanje talnih organizmov. Trosimo ga lahko brez zaščitne opreme in v vsakem vremenu, na drugi strani pa je pri trošenju apna, lesnega pepela in podobnih snovi potrebna zaščita rok in dihal, prav tako pa takih snovi ne smemo trositi v vetrovnem vremenu (da ne zaprašimo okolice) ali po mokrih rastlinah (ker lahko pride do ožigov). Trosilec (arhiv IGM) Velik projekt, ki se obeta apnenim izdelkom, je tudi dodajanje apna v asfaltno zmes. Leta 2008 je Družba za avtoceste Republike Slovenije na pobudo IGM začela z raziskavo dodajanja hidriranega apna v asfalt. S tem naj bi izboljšali prožnost in vzdržljivost slovenskih cest. Asfaltne zmesi, ki so jih pripravili, so vgradili na preizkusnem polju v Draževniku pri Ljubljani in že teden dni po vgrajevanju so analize pokazale, da so vsi rezultati primerljivi s pričakovanimi ugodnimi laboratorijskimi raziskavami. Hidrirano apno v asfaltnih zmeseh po navedbah docentke dr. Andreje Zupančič-Valant deluje kot polnilo, nadomesti del kamene moke v asfaltni zmesi in pomaga preprečevati nastajanje kolesnic. V asfaltni zmesi izboljšuje obvitost zrn, povečuje odpornost asfaltne plasti na vlago in staranje, izboljšuje plastičnost in odpornost na tvorbo kolesnic in razpok ter zmanjšuje staranje bitumna. Po dosedanjih ugotovitvah in raziskavah dodajanje apna v asfalt izboljšuje njegovo kakovost. Ker pa so učinki hidriranega apna na asfaltne zmesi predvsem v dolgotrajni obstojnosti, bo treba na dokončne rezultate še počakati. Direktor Emil Šabanovič je pojasnil, da v kratkem pričakujejo še dodatno študijo, narejeno na najpogosteje uporabljenem asfaltu v Sloveniji (tipa AC 11), ki naj bi končno odprla vrata za pričetek redne uporabe v praksi. Zagorski apnarji se kriznemu obdobju ves čas aktivno upirajo, kar jim omogoča tudi veliko razumevanja med vsemi zaposlenimi. V prvih devetih mesecih lanskega leta so varčevali pri vseh materialnih stroških, znižali so število zaposlenih ter prenehali z izplačevanjem nadur ter stimulacij. »Delavci so krizo sprejeli realno in kljub željam za še boljši položaj so z razumevanjem sprejeli način dela, ki pomeni večjo varnost ter redne plače,« je pojasnil direktor Emil Šabanovič. Septembra 2009 so vse neizplačano poračunali in, kot še dodaja direktor, od takrat izplačujejo plače v celoti z vsemi dodatki, stimulacijami in nadurami. V letošnjem letu nameravajo tudi ponovno obeležiti tradicionalni »dan apnarjev«, ki se jim je lani zaradi težkih gospodarskih razmer izmuznil. Oktobra letos bodo praznovali že 206. obletnico delovanja.

Pripišite svoj komentar: