Irena Murnc,
vodja izpostave AJPES v Trbovljah |
Podatke iz letnih poročil za leto 2009 je AJPES-u v skladu z zakonom o gospodarskih družbah za namen državne statistike predložilo 593 družb in 1.137 podjetnikov s sedežem v Zasavski regiji, in sicer 99 družb in 186 podjetnikov iz Hrastnika, 281 družb in 445 podjetnikov iz Trbovelj ter 213 družb in 506 podjetnikov iz Zagorja. V primerjavi z letom 2008 se je število družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil, povečalo za 3 %, število podjetnikov pa za 6 %.
Posledice finančno-gospodarske krize je zasavsko gospodarstvo občutilo že v letu 2008, saj je bil neto čisti dobiček zasavskih družb za več kot polovico manjši kot v letu 2007, rezultati poslovanja podjetnikov pa so ostali na enaki ravni. Leto 2009 so zasavske družbe po sedmih zaporednih letih pozitivnega poslovanja končale z negativnim poslovnim izidom, podjetniki pa so v letu 2009 še poslovali pozitivno, vendar so ugotovili kar tretjino manj neto podjetnikovega dohodka kot v letu 2008.
POSLOVANJE DRUŽB
Zasavske družbe, ki so zadnjih sedem let – gledano kot celota – izkazovale pozitiven poslovni izid, so leto 2009 zaključile z negativnim poslovnim izidom. Neto čisti dobiček, ki se je povečal tako v letu 2006 kot tudi v letu 2007, se je v letu 2008 zmanjšal za več kot polovico. Po slabših rezultatih poslovanja v letu 2008 so se ti v letu 2009 še bistveno poslabšali, saj so zasavske družbe izkazale neto čisto izgubo v višini 6 milijonov evrov.
Čisti dobiček je ugotovilo 384 družb, znašal je 13,5 milijona evrov, čisto izgubo pa je ugotovilo 190 družb, znašala je 19,5 milijona evrov. Končni rezultat poslovanja zasavskih družb je bila neto čista izguba kot negativna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo v znesku 6 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2008, ko so zasavske družbe ustvarile še 7 milijonov evrov neto čistega dobička, se je rezultat poslovanja bistveno poslabšal. Zasavske družbe so ustvarile 213 milijonov evrov neto dodane vrednosti, 12 % manj kot v letu 2008. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 28.979 evrov, v primerjavi z letom 2008 je bila manjša za 6 %.
V zasavskih družbah je bilo v letu 2009 zaposlenih 7.336 delavcev, 6 % manj kot v letu 2008. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je v zasavskih družbah znašala 1.282 evrov in je bila za 1 % večja kot v letu 2008. Bila je nekoliko nižja kot povprečna mesečna plača na zaposlenega pri vseh slovenskih družbah, ki je znašala 1.310 evrov.
Na slabše rezultate poslovanja Zasavske regije so odločilno vplivale družbe s področja gradbeništva in s področja predelovalnih dejavnosti, ki so ugotovile največ neto čiste izgube. Družbe s področja gradbeništva so imele kar 2.870 tisoč evrov neto čiste izgube, družbe s področja predelovalnih dejavnosti pa 2.370 tisoč evrov. Družbe s področja rudarstva so tudi poslovale negativno, vendar se je neto čista izguba teh družb v primerjavi z letom 2008 občutno zmanjšala.
Neto čisto izgubo zasavskih družb so s svojim pozitivnim rezultatom poslovanja nekoliko zmanjšale družbe s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, s področja oskrbe z elektriko, plinom in paro ter s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, ki so skupaj ustvarile 2.173 tisoč evrov neto čistega dobička.
V vseh treh zasavskih občinah je bila kot končni rezultat poslovanja ugotovljena neto čista izguba. Večino neto izgube zasavskega gospodarstva v letu 2009 so ugotovile hrastniške družbe, in sicer 4.913 tisoč evrov oziroma 81,9 %. Sledijo družbe s sedežem v občini Trbovlje, ki so ugotovile 1.017 tisoč evrov oziroma 16,9 % neto čiste izgube vseh zasavskih družb. 69 tisoč evrov ali 1,2 % neto čiste izgube pa so ugotovile družbe iz občine Zagorje.
POSLOVANJE PODJETNIKOV
Zasavski podjetniki so sicer že šesto leto zapored ugotovili pozitiven poslovni izid, vendar pa se je že v letu 2008 končal trend večletnega povečevanja pozitivnega poslovnega izida. V letu 2009 so bili rezultati poslovanja zasavskih podjetnikov še slabši kot v letu 2008, saj se je podjetnikov dohodek zmanjšal za več kot tretjino.
Podjetnikov dohodek (čisti dobiček podjetnikov) je ugotovilo 873 podjetnikov, znašal je 5,3 milijona evrov, negativni poslovni izid (čista izguba podjetnikov) pa je ugotovilo 261 podjetnikov, znašal je 1,6 milijona evrov. Končni rezultat poslovanja zasavskih podjetnikov je bil neto podjetnikov dohodek kot pozitivna razlika med podjetnikovim dohodkom in negativnim poslovnim izidom v znesku 3,7 milijona evrov in je bil kar za 34 % manjši kot v letu 2008. Zasavski podjetniki so ustvarili 19 milijonov evrov neto dodane vrednosti, 7 % manj kot v letu 2008. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 23.538 evrov, v primerjavi z letom 2008 je bila manjša za 9 %.
Pri zasavskih podjetnikih je bilo zaposlenih 815 delavcev, 2 % več kot v letu 2008. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je pri zasavskih podjetnikih znašala 816 evrov in je bila za 4 % večja kot v letu 2008. Bila za 18 evrov večja kot povprečna mesečna plača na zaposlenega pri vseh slovenskih podjetnikih.
Na rezultate poslovanja zasavskih podjetnikov so odločilno vplivali podjetniki s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, saj so ustvarili več kot petino neto dodane vrednosti (23,0 %) in neto podjetnikovega dohodka (21,2 %). Podjetniki s področja gradbeništva so ustvarili 23,1 % neto dodane vrednosti in 16,8 % neto podjetnikovega dohodka, podjetniki s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti pa so ustvarili 9,4 % neto dodane vrednosti in 20,1 % neto podjetnikovega dohodka.
Tako neto dodana vrednost kot neto podjetnikov dohodek sta bila ugotovljena v vseh treh zasavskih občinah. Podjetniki v občini Zagorje ob Savi so ustvarili skoraj polovico neto dodane vrednosti (48,4 %) in več kot polovico neto podjetnikovega dohodka (51,0 %). Sledili so podjetniki iz občine Trbovlje z 39,8 % neto dodane vrednosti in 37,8 % neto podjetnikovega dohodka, podjetniki iz občine Hrastnik pa so ugotovili 11,8 % neto dodane vrednosti in 11,2 % neto podjetnikovega dohodka. Neto podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal v vseh treh občinah, najmanj v Trbovljah, za 15 %, v Zagorju za 42 % in v Hrastniku za 44 %.
REZULTATI POSLOVANJA ZASAVSKE REGIJE NISO MED NAJSLABŠIMI V SLOVENIJI
Družbe iz Zasavske regije so s svojimi rezultati prispevale k rezultatom vseh družb v Sloveniji le manjše deleže. Zaposlovale so 1,5 % delavcev vseh družb, ustvarile 0,9 % vseh prihodkov in 1,3 % neto dodane vrednosti vseh družb. V Zasavski regiji je bilo 1,1 % vseh družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2009, imele pa so 0,8 % vseh sredstev.
Medtem ko so v letu 2008 neto čisto izgubo ugotovile le družbe iz Obalno-kraške regije, so jo v letu 2009 ugotovile še družbe iz 6 drugih regij, med njimi tudi iz Zasavske. Rezultati poslovanja so se poslabšali v vseh slovenskih regijah razen v Gorenjski regiji, kjer se je neto čisti dobiček povečal za 17 %. Večji znesek neto čiste izgube kot zasavske družbe so ugotovile družbe iz Obalno-kraške, Podravske, Savinjske, Goriške in Pomurske regije. Največji znesek neto čistega dobička so imele družbe Osrednjeslovenske regije, sledijo družbe Jugovzhodne Slovenije in Gorenjske regije.
Glede na to, da je Zasavska regija najmanjša med slovenskimi regijami, so zasavski podjetniki s svojimi rezultati prispevali le manjše deleže k rezultatom vseh majhnih slovenskih podjetnikov. Pri zasavskih podjetnikih je bilo tako zaposlenih 1,4 % delavcev vseh majhnih podjetnikov, ustvarili so 1,5 % vseh prihodkov, 1,3 % neto dodane vrednosti in 1,3 % neto podjetnikovega dohodka vseh majhnih podjetnikov.
Neto podjetnikov dohodek in neto dodana vrednost sta bila ugotovljena v vseh regijah, v primerjavi z letom 2008 sta se tudi zmanjšala v vseh regijah. Na rezultate poslovanja so odločilno vplivali majhni podjetniki Osrednjeslovenske, Podravske in Savinjske regije. Neto podjetnikov dohodek se je najbolj zmanjšal v Notranjsko-kraški regiji (za 42 %), najmanj pa v Obalno-kraški regiji (za 27 %). Zasavska regija se je tako kot Savinjska regija s 34-odstotnim zmanjšanjem neto podjetnikovega dohodka najbolj približala slovenskemu povprečju (zmanjšanje za 33 %). Neto dodana vrednost se je v Zasavski regiji zmanjšala za 7 %, manj se je zmanjšala le v Obalno-kraški regiji (za 5 %). |