Mag. Peter Baloh je asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani,
e-naslov: peter@baloh.net |
Njeni raziskovalci izpostavljajo: obvladovanje "informacijsko-tehnoloških obrtniških spretnosti" je seveda neizbežen pogoj, vendar pa je ključ do uspeha v čim hitrejšem nadomeščanju nekega drugega primanjkljaja, ki je bil sicer že prepoznan, vendar običajno izrazito podcenjen. V raziskavo "Creating Enterprise Leverage: The 2007 CIO Agenda", katere rezultati so bili javno objavljeni sredi meseca februarja, je bilo vključenih več kot 1.400 vodij informatike (v nadaljevanju občasno uporabimo mednarodno kratico CIO, "Chief Information Officer") velikih podjetij iz tako rekoč celega sveta. Večina, dobrih 60 %, se jih strinja, da je v njihovih podjetjih dovolj tako sredstev kot organizacijske pripravljenosti na spremembe, še bolj pa soglašajo v prepričanju, da zato naj tej stopnji razvoja vlogo informatike v podjetjih omejuje in posredno pogosto tudi onemogoča predvsem pomanjkanje poslovnih znanj, ki bi pripomogla k sodelovanju pri skupnemu tvorjenju strategije podjetja ter vodila k dosledni poslovni usmerjenosti pri njihovem izvajanju.
Kakšno je pravzaprav stanje?
Vloga poslovnih znanj vztrajno narašča - že leta 2005 je bilo le 39 % od 1300 anketiranih vodij v tej tradicionalni anketi prepričanih, da imajo v svojem oddelku ljudi s pravo kombinacijo znanj. Leto kasneje se je potreba po povečanju poslovnih znanj informatikov izkristalizirala. a je bila na drugem mestu preferenc CIO, namreč za željo po povečanju vrednosti informacij. Gartnerjeva zadnja analiza pa narekuje, da morajo popolnoma vsi informatiki dobro razumeti, kaj je tisto, kar podjetju prinaša denar. Če je včasih veljalo, da je dober informatik zagrizen "tehnik", je danes to le eden od pogojev. Vsi informatiki, od mrežnih administratorjev do skrbnikov baz in podatkovnih skladišč, morajo razumeti poslovanje in posamezne poslovne procese ter razmišljati o možnostih, da na osnovi njihove prenove s pomočjo informacijske tehnologije informatika ni samo "snemanje" in podpiranje obstoječega stanja, ampak dejansko razvojno orodje.
Kar dve tretjini podjetij, katerih CIO so bili vključeni v anketo, sta si zadali kot cilj hitrejšo rast, kot je povprečna stopnja rasti na njihovem trgu. Za doseganje takšnih rezultatov pa je treba zagotoviti ustrezno identifikacijo potreb pri kupcih in definiranje ustreznih odgovorov, odkrivanje novih trgov in načinov dela ter opuščanje starih, že preživelih in posledično ne dovolj učinkovitih. Rezultati raziskave kažejo, da se tega podjetja dobro zavedajo - kar 86 % jih je prepričanih, da je najbolj kritičen dejavnik pri uspešnosti poslovanja ravno inovativnost, ki po definiciji in v praksi pomeni "uspešno vpeljavo novih zamisli in njihovo komercializacijo". Le 26 % direktorjev pa verjame, da je trenutna stopnja inoviranja dovolj visoka, da bodo zadani cilj tudi dosegli.
Ob tem veliko pričakujejo tudi od informatike! "Vodja službe za informatiko mora stremeti k zagotavljanju tehnološke odličnosti, hitrega odzivanja na priložnosti in probleme, informacijski učinkovitosti in nenehnim inovacijam," analizira potrebe Mark McDonald, vodja skupine Gartner Executive Programs. McDonald dodaja, da so bistvene kompetence, ki jih med zaposlenimi v IT pogrešajo, prav poslovna znanja, s katerimi bodo lahko ne le zagotavljali tehnološko infrastrukturo, ampak sodelovali pri postopnih in korenitih prenovah poslovnih procesov. Slednje je namreč tisto, kar so "direktorji" postavili na prvo mesto med pričakovanji, ki jih imajo od "informatikov".
Raziskava pa ob tem opozarja na izrazit paradoks in očitno neusklajenost pričakovanj ene in druge strani: CIO so v povprečju v svoje 12-mesečne načrte na prvo mesto postavili izboljšanje kakovosti IT-storitev, šele na petem mestu pa se pojavlja aktivnost "povečevanje poslovnih znanj informatikov". McDonald svetuje, da se naj informatiki distancirajo od strogega gledanja na informacije in podatke kot vire, katerim morajo zagotavljati "kakovostno preživetje" v njihovem življenjskem ciklu, ampak naj se osredotočijo predvsem na to, kar zaposleni potrebujejo pri vsakdanjih poslovnih odločitvah. S poznavanjem obstoječega poslovanja in ciljnih (poslovnih!) področij dodajanja vrednosti bodo novi načini izkoriščanja sedanjih in bodočih možnosti sodobne IT prišle same po sebi.
Kako pa Slovenija?
V Sloveniji so vloga in znanja službe za informatiko še vedno tehnološko usmerjeni, pravijo rezultati raziskave, ki jo je leta 2006 izvedel Inštitut za poslovno informatiko (IPI) na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. 150 vodij informatike srednjih in velikih slovenskih podjetij je namreč na prvo mesto lestvice "nujnih znanj" zaposlenih v službi za informatiko (tako po pomembnosti kot kakovosti) postavilo informacijsko-tehnološka znanja (infrastruktura, orodja, baze podatkov …). Poslovna in managerska znanja (poznavanje poslovnih procesov, poslovnih potreb, sposobnost za organiziranje, obvladovanje projektnega managementa …) so bila s tem potisnjena izrazito v ozadje. Precej zgrešena je tudi predstava slovenskih CIO o vlogi službe za informatiko: medtem ko so - sodeč po rezultatih Managerjeve raziskave "Poslovna vplivnost IT" - slovenski managerji že leta 2003 na prvo mesto postavili potrebo po povečanju učinkovitosti na račun prenove procesov, dajejo slovenski CIO še vedno najvišjo prioriteto zagotavljanju varnosti informacijskega sistema, tej sledita vzpostavljanja ustrezne IT-infrastrukture in zagotavljanje podpore uporabnikom, šele na sedmem mestu pa se je znašlo izboljševanje poslovnih procesov.
Vodje informatike, ki bodo želeli vodstvom svojih podjetij ponuditi dodano vrednost v pravem pomenu besede, bodo morali zato bistveno spremeniti strukturo znanj, ki jih premorejo zaposleni v oddelku IT, in jih osredotočiti okrog poslovnih potreb. Tehnologijo in konkretno programiranje rešitev lahko relativno enostavno zagotavljamo tudi z zunanjim izvajanjem, geografsko osredotočenim na področja z dovolj usposobljeno, vendar relativno cenejšo delovno silo (trenutno predvsem v Indiji ali na Kitajskem). Za določitev tistega, kar pa bi naj tehnologija podprla, pa podjetje potrebujete takšne zaposlene, ki s poslovnimi potrebami živijo, jih razumejo in nenehno iščejo priložnosti za postopne in korenite prenove v spletu poslovnosti in tehnologije.
Od možnosti, kako do tega najlaže priti, omenimo poleg študija poslovne informatike, v katerem se kakovostno in temeljito povežejo ekonomsko-poslovna, organizacijska in informacijska znanja, tudi sistem poslovno naravnanih funkcionalnih usposabljanj za (tehnično izobražene) informatike, delno tudi v obliki "učenja med delom". Slednje je zlasti uspešno v okviru projektov, pri katerih so vodje in sponzorji poskrbeli za interdisciplinarno prepletanje znanj in nosilnih kadrov iz poslovnih in IT-oddelkov, s čimer je z ene strani omogočen horizontalni transfer poslovnih znanj na informatike, z druge pa intenzivno in zaradi praktičnosti tudi izjemno učinkovito izobraževanje s področja IT za tiste člane projektnih ekip, ki sicer sodijo v poslovni del projekta. Med uspešne projekte te vrste lahko med drugimi razvrstimo tudi prilagajanje informacijske podpore nekaterih večjih slovenskih bank na prihod evra, kjer je bilo po mnenju mnogih neposredno vpletenih dosežena izjemno visoka raven sprotnega oziroma operativnega "partnerskega igranj vlog" obeh delov banke (poslovnega in tehničnega), z vidika dolgoročnih učinkov pa je vsaj tako pomembna tudi že omenjena "izmenjava specifičnih znanj", ki obeta, da bo sčasoma prioriteta poslovnosti in poslovnih znanj pred golo uporabo orodij postala v praksi udejanjeno dejstvo.
|
Mag. Peter Baloh je asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno in svetovalno deluje na področjih menedžmenta znanja, menedžmenta tehnoloških inovacij, projektnega menedžmenta in informacijske podpore na teh področjih. Z mag. Petrom Vrečarjem sta glavna avtorja knjige Reševanje poslovnih problemov s pomočjo informacijskih orodij in vodita avtorsko skupino Ujemi Znanje, ki se ukvarja s pripravo problemsko usmerjenih izobraževalnih programov in svetovanj s področja informacijske podpore pisarniškemu poslovanju, organiziranju in odločanju. | |