Valentina Uran je vodja Svetovalnega središča Zasavje. |
Glavni cilj naše svetovalne dejavnosti je približati vseživljenjsko učenje in svetovanje vsem odraslim, predvsem tistim skupinam, ki jih opredeljujemo kot ranljive. Ugotavljamo namreč, da imajo te skupine najslabše možnosti dostopa do učenja, kar ponovno znižuje njihove možnosti za zaposlitev, socialno vključenost, zvišanje kvalitete življenja … Posvet je bil namenjen prav obravnavi treh ranljivih skupin.
Pri njihovem definiranju smo na Zasavski ljudski univerzi izhajali iz specifike zasavskega okolja in izkušenj. Posebej smo izpostavili problematiko izobraževanja starejših, upokojencev. Podatki kažejo, da se starejši v Zasavju manj vključujejo v vseživljenjsko učenje kot v drugih regijah, čeprav starost prebivalcev za več kot eno leto presega slovensko povprečje. Tudi v strokovnem udejstvovanju je učenja starejših čedalje pomembnejše, življenjska doba se podaljšuje in tretje življenjsko obdobje ne more biti več obdobje mirovanja - vseživljenjsko učenje zvišuje kvaliteto življenja starejših, zadovoljuje njihove potrebe po socialnem življenju, posredno igra zdravstveno-preventivno vlogo ter povečuje vlogo starejših pri prenosu znanja med generacijami ter njihovo aktivno vloge v javnem življenju.
Druga skupina, ki smo jo izpostavili, je skupina zaposlenih. Ugotavljamo, da je v Zasavju veliko zaposlenih z nižjo izobrazbo in se le redko vključujejo v različne oblike učenja, kar znižuje njihovo kvaliteto življenja, zapira možnosti za napredovanje, osebno rast, predvsem pa menimo, da je na tem področju premalo sodelovanja med delodajalci, izobraževalci in svetovalnim središčem.
Tretja skupina, ki smo jo izpostavili, pa so brezposelni. Brezposelnost se ta trenutek povečuje in se bo še povečevala, zato je bilo potrebno na posvetu spregovoriti tudi o tej problematiki.
Posveta se je udeležilo 24 udeležencev iz občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Litija, ki so zastopali interese različnih organizacij. V uvodnem delu so bila predstavljena izhodišča za razpravo, v drugem delu pa je tekel pogovor v skupinah, in sicer:
- najprej smo ugotavljali, kje so največje ovire, težave pri dostopanju do vseživljenjskega učenja za ranljive skupine,
- potem smo poskušali ugotoviti, kakšne možnosti za učenje za ranljive skupine odraslih v Zasavju že obstajajo in
- na koncu smo iskali nove načine, pristope pri povečevanju dostopnosti učenja za ranljive skupine odraslih.
Na posvetu smo tako odprli in opozorili na različne probleme. Ugotovitve smo sklenili v nekaj zaključkov:
1. Potrebujemo podobne posvete, kjer se srečujemo, medsebojno izmenjujemo primere dobre prakse in izboljšujemo svoje delo. Tudi o problematiki vseživljenjskega učenja ranljivih skupin bo potrebno še spregovoriti, posebej so bila izražena pričakovanja o okrogli mizi na temo učenja starejših.
2. Za rešitev kompleksnega področja vseživljenjskega učenja je potrebno še boljše sodelovanje vseh partnerjev, predvsem večje vključevanje javne mreže, lokalnih skupnosti, države, delodajalcev.
3. Potrebno je iskati nove načine in pristope, kako se približati ranljivim skupinam - dejstvo je, da smo izobraževalci tisti, ki jih moramo poiskati in nagovoriti, prepričati, da je učenje pomembno. Sami običajno niso dovolj motivirani za učenje.
4. Še posebej smo poudarili pomen nagovarjanja in osveščanja javnosti o potrebah vseživljenjskega učenja prek lokalnih medijev.
Projekt Svetovalnega središča Zasavje je z letom 2008 umeščen v Center vseživljenjskega učenja Zasavje. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.  |