Slovansko lastnoimensko dediščino je prvi sistematično obdelal in predstavil eden najpomembnejših slavistov 19. stoletja Fran Miklošič (1813–1891) v svojih treh nemško pisanih razpravah: Tvorba slovanskih osebnih imen 1860, Tvorba krajevnih imen iz slovanskih osebnih imen 1864 in Slovanska krajevna imena iz občnih imen 1872–74.

Silvo Torkar, Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU Ker je v prvi razpravi Miklošič pritegnil zelo malo slovenskega gradiva (predvsem zaradi pomanjkanja tiskanih virov), je l. 1886 v Letopisu Matice slovenske to vrzel zapolnil zgodovinar Franc Kos z razpravo Ob osebnih imenih pri starih Slovencih. S to problematiko so se pozneje ukvarjali jezikoslovci Luka Pintar (1857–1915), Fran Ramovš (1890–1952) in še zlasti France Bezlaj (1910–1993). Bezlaj predstavlja še danes nepreseženi vrh slovenske imenoslovne znanosti s svojima monografijama Slovenska vodna imena (1956–1961) in Etimološki slovar slovenskega jezika I–IV (1976–2005, soavtorja III. in IV. knjige sta Marko Snoj in Metka Furlan), a tudi s številnimi razpravami, med katerimi je ena najpomembnejših Slovenski imenotvorni proces (1965), in s knjigo Eseji o slovenskem jeziku (1967). Že vsaj od Miklošiča dalje je znano, da so zemljepisna imena nastala tako iz občnih kot iz osebnih imen, nekaj pa tudi iz drugih zemljepisnih imen. Manjši del je formalno enak občnim, osebnim ali drugim zemljepisnim imenom in je nastal z onimizacijo ali polastnoimenjenjem (selo > Selo) oz. transonimizacijo (voda Raščica > vas Raščica), večina pa je iz teh izrazov in imen tvorjena s pomočjo značilnih imenotvornih obrazil, še nekatera pa so nastala z zlaganjem in sklapljanjem. O krajevnem imenu Kotredež je doslej od jezikoslovcev pisal menda samo F. Bezlaj. V Slovenskih vodnih imenih I 1956 je pisal o Kotredeščici in menil, da je mogoče o imenu Kotredež samo ugibati, a je bil vendarle tudi bolj konkreten: "Dalo bi se misliti na slovanski antroponim Chotedrag." Ob tem je celo navedel dva historična zapisa iz 15. stol. za krajevno ime Hotedršica in s tem že povezal ti dve imeni. Hotedršico je omenil tudi pri imenu Hotenja, kjer je naštel vrsto krajevnih imen, izpeljanih iz slovanskih osebnih imen. O krajevnem imenu Hotedršica je pred F. Bezlajem pisal že L. Pintar. V Ljubljanskem zvonu 1913 je priznal, da nima jasne razlage, kljub negotovosti pa je vendarle postavil (napačno) domnevo, da gre za pomen 'ugodna dolinica'. Toda F. Bezlaj je v Esejih o slovenskem jeziku 1967 svoje mnenje nepričakovano spremenil: "V imenu Kotredež se skriva v prvem delu csl. (cerkvenoslovanska) osnova koterá, r. (rusko) kotorá 'prepir, svaja'. Verjetno ne gre za antroponim Koterědrag-jь 'tisti, ki ljubi prepir', ampak prej koterę-dъrž 'prepirljivec'… …Nemogoče pa je kolikor toliko zadovoljivo rekonstruirati osamljeno ime Hotedršica (? iz koterę-dъrž-ьskъ)." Pozneje se k imenoma ni več vračal. Bezlaj je z novim poskusom razlage Kotredeža in Hotedršice brez potrebe zataval. Obe imeni vsekakor spadata med tista krajevna imena, ki so nastala iz staroslovenskih predkrščanskih osebnih imen, kakršna so nosili naši predniki ob naselitvi in še vsaj pol tisočletja po njej, ne glede na pokristjanjenje v 8.-9. stol. Ime Hotedršica je izpeljano iz osebnega imena ustanovitelja ali zadružnega starešine Hotédrag s starim svojilnim priponskim obrazilom -jь, ki je preobrazilo Hotedrag v pridevniško ime Hotedraž (= Hotedragov, npr. dol), in posamostalitvenim obrazilom -ica. V prvem delu osebnega imena prepoznamo osnovo glagola hoteti, v drugem pa pridevnik drag. Ni izključeno, da se je starejša, v virih sicer nezabeležena oblika, glasila Hotédraž (prim. krajevna imena Todraž v Poljanski dolini, 1291 Witodras < Vitódrag, Sedraž pri Laškem, 1265-67 Cedraz < Sebedrag, Boldraž pri Metliki < Bol'edrag, 1406 Wuldres), in se je nevtralno obrazilo -ica pritaknilo šele pozneje. Današnja oblika Hotedršica je nastala zaradi vokalne redukcije, v virih pa je ime zabeleženo 1421 Kathedresicz, 1496 Kathedersicz, 1689 Hutedresza, ok.1780 Hottendrestia in Hottenderstia. Če bi ga dosledno poknjižili, bi se glasilo Hotédražica. Hotedršici po tvorbi sorodno krajevno ime je Sódražica na Dolenjskem, 1220 Stoidrasicz, 1342 Stodrosicz, 1444 Stodersicz (< Stojdrag). Domačini govorijo Sedŕšca, Šedŕšca. Osebno ime Stojdrag je v začetku 11. stol. listinsko izpričano na Koroškem, v 14. stol. pa v Trstu (Stoidrac). Na podoben način kot Hotedršica je iz osebnega imena Hotedrag nastalo tudi krajevno ime Kotredež pri Zagorju ob Savi, 1581 Quotredessac, 1689 Hotredesh. Ime lahko rekonstruiramo kot Hotedraž. Začetni k- si lahko razlagamo z nemškim vplivom, izglasni -ež je nastal zaradi vokalne redukcije, -tredež pa s premetom iz -tedrež. Iz zapisa Quotredessac (Kotredežah) pa lahko vidimo, da je to ime nekdaj bilo množinsko: Hotedraže (< Hotedražane). Današnja edninska oblika, ki jo je zabeležil že Valvasor, je nastala s konverzijo iz rodilnika množine: (iz) Kotredež. Na podoben način so nastala številna slovenska krajevna imena, npr. Otalež, Godešič, Podmelec, Hotemež, Rakičan, zelo verjetno tudi Žalec in Mokronog. Ime Hotédrag pri drugih Slovanih ni izpričano, tudi pri Slovencih je bilo bolj razširjeno ime Hotemir oz. Hotimir (od tod npr. Kotmara vas na Koroškem), naši predniki pa so poznali tudi imena Hotémož (od tod Hotemaže in Hotemež), Hotebod (od tod Hobovše), ta dvodelna imena pa so tudi krajšali in izpeljevali z novimi obrazili (od tod Hotavlje, Hotič, Hotična, Hotinja vas idr.). Drugi Slovani so poznali tudi imena Hotegost, Hotemisl, Hoterad, Hoteslav, Hotevoj, Hotebor, Hotebit, o čemer pričajo tako stare listine kot številna iz naštetih osebnih izpeljana krajevna imena po slovanskem svetu. Silvo Torkar dela kot raziskovalec v Etimološko-onomastični sekciji Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU. Magistriral je l. 2004 z delom Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske. O rezultatih svojih imenoslovnih raziskav je poročal na konferencah in znanstvenih srečanjih v Sloveniji in v tujini (Lublin 1995 in 1997, Krakov 2000 in 2006, Białystok 2004, Korčula 2006, Černovice 2007, Ohrid 2008. Sodeloval je pri mednarodnem projektu Enciklopedija slovanske onomastike (Varšava - Krakov) v letih 2000-2002 in opravljal naloge strokovnega tajnika 13. mednarodnega slavističnega kongresa (Ljubljana 2003). Od l. 2003 je član Komisije za slovansko onomastiko pri Mednarodnem slavističnem komiteju. Osrednja raziskovalna tema, ki se ji zdaj posveča, so slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih osebnih imen.

Pripišite svoj komentar: