|
Na dan, ko bi pokojni Ladko Korošec, slovenski basist, operni in koncertni pevec, trikratni dobitnik Prešernove nagrade in tudi Betettove, ki velja v Sloveniji za najvišje priznanje umetniškim dosežkom v glasbi, praznoval 88. rojstni dan, so se mu v Zagorju poklonili z odprtjem spominske sobe.
|
Dogodka so se udeležili številni obiskovalci, ki so na ploščadi pred Weinbergerjevo hišo prisluhnili protokolarnemu nagovoru Janeza Lipca, predsednika ustanovljene Fundacije Ladko Korošec, ki je najbolj zaslužna za uresničitev projekta, in Matjažu Švaganu, ki je kot prvi mož Zagorja projekt sprejel pod občinsko okrilje in ob tem ni skrival veselja, da se je odprtje zgodilo v bližini občinskega praznika, saj tovrstne pridobitve po idejni zasnovi in kreativni ter tehnični izvedbi, ne le na področju kulturno-umetniške dediščine, mesto že nekaj časa ne beleži.
(Foto: Erevir)
Župan je po sklenjenem govoru simbolno prestavil ročico na starem gramofonu, da je občinstvo zajel močan Koroščev bas v ariji iz opere Figarova svatba.
Od leve: Rudi Medved (direktor Kulturnega doma Zagorje), Matjaž Švagan (župan Zagorja), Janez Lipec (predsednik Fundacije Ladko Korošec), pesnik in dramatik Ivo Svetina (direktor Slovenskega gledališkega muzeja), Peter Bedjanič (avtor številnih publicističnih del o glasbenih ustvarjalcih in poustvarjalcih, ki pripravlja monografijo Ladka Korošca). (Foto: Erevir)
Ljudje v prvih vrstah, med katerimi so bili poleg častnih gostov tudi nekateri člani umetnikove razširjene družine, so se po ozkem stopnišču napotili v kletne prostore Weinbergerjeve hiše, ki so jih Fundaciji Ladko Korošec in Kulturnemu domu Zagorje odstopili člani borčevske organizacije. Drugi obiskovalci so se morali za ogled malone postaviti v vrsto, spominska soba je namreč opremljena v majhnem prostoru z nizkim stropom, v katero lahko posedeš do dvajset obiskovalcev, da si ogledajo dokumentarni film o slavnem opernem pevcu, izdelan v visokoločljivem (Blue-ray) formatu v izvedbi podjetja Multima.
Stene krasijo umetnikove podobe, desno od zaslona stoji njegova figura v naravni velikosti, delo kiparja Cirila Hočevarja (da, Ladko Korošec je bil nizke rasti), oblečena v kostum Kecala, ki ga je večkrat "odpel" v operi B. Smetane Prodana nevesta. Ob vhodu levo od zaslona stoji vitrina, v kateri počivajo njegova avtobiografska knjiga Na tista lepa pota, njegova očala, ki jih je bojda uporabljal pri branju, pipa, ki jo je tu in tam prižgal, ter filmska kamera, ki pa je bila njegova tesna sopotnica.
Pri opremljanju spominske sobe in urejanju avdiovizualne dokumentacije so poleg fundacije Ladko Korošec in Občine Zagorje ob Savi sodelovali še družina Ladka Korošca, Slovenski gledališki muzej, Filmski arhiv Slovenije, TV Slovenija, Kulturni dom Zagorje in podjetje Multima. (Foto: Erevir)
S kamero Ladka Korošca je povezano marsikaj. Z njo je od leta 1956 posnel skupaj za skoraj 20 ur posnetkov s svojih številnih turnej in potovanj. Obetati si gre, da bodo tudi ti posnetki kmalu na ogled v spominski sobi, na poti v katero se je v nedeljo, 3. avgusta, marsikateri udeleženec zaradi dolge čakajoče vrste pridušal, da je pretesna, ob tem pa zanemaril podatek, da je Ladko Korošec prav v njej prijateljem ob svojih rednih vračanjih v Zagorje prvi predvajal svoje nove in nove posnetke. Tedaj je bila namreč v tem delu Weinbergerjeve hiše urejena gostinska soba in mnogi, ki se umetnika spominjajo, vedo povedati, da so ob predvajanju in njegovem pripovedovanju prijatelji radi kaj skupaj popili in na koncu vedno tudi zapeli. Gotovo večkrat tudi tisto z naslovom Nebo žari, ki je bila po pripovedovanjih Ladkova najljubša.
Na dan otvoritve spominske sobe so jo zbranim odpeli pevci Loškega glasu pod vodstvom Alenke Pavlič. Svoj glasbeni prispevek pa so dodali tudi pevci pod vodstvom Toma Brezovarja, ki ponosni nosijo ime Ladka Korošca.
|
Nekaj podatkov
Ladko Korošec se je rodil 3. avgusta 1920 v Zagorju ob Savi, umrl je 21. marca 1995 v Ljubljani. Bil je eden najvidnejših slovenskih opernih pevcev (basist) v drugi polovici 20. stoletja. Po končani dramski šoli na poznejši Akademiji za glasbo se je leta 1941 zaposlil kot igralec ljubljanske Drame. Petje je študiral pri profesorju Juliju Betettu. V ljubljansko Opero ga je angažiral slovenski skladatelj Vilko Ukmar.
Med svojimi več kot stotimi različnimi vlogami je bil najbolj prepoznaven po svojih interpretacijah komični (buffo) vlog (Kecal v Prodani nevesti, Don Bartolo v Seviljskem brivcu, Štrukelj v Gorenjskem slavčku, Don Pasquale v istoimenski operi). Mednarodno odmevno je bilo njegovo sodelovanje z basistom Miroslavom Čangalovićem v Massenetovi operi Don Kihot.
Prešernovo nagrado je prejel v letih 1949 (za vlogo Don Pasquala v istoimenski operi Gaetana Donizettija), 1959 (za vlogo Sancha Panse in Don Pasquala), 1978 (za operni pevski opus), Betettovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije, je prejel leta 1988.
Njegova knjiga Na tista lepa pota je izšla leta 1973.
Ustanova Fundacija Ladko Korošec je bila ustanovljena ob soglasju družine Ladka Korošca leta 2007.
Ustanovitelji: Janez Lipec (predsednik), Rudi Medved, Drago Florindo, Milan Kuder.
Dejavnost ustanove je usmerjena k ohranjanju in populariziranju umetniškega dela, življenja in imena opernega pevca Ladka Korošca.
Fundacija zagotavlja izpolnjevanje namena tako, da:
- organizira in nadzira aktivnosti v zvezi s pojavljanjem imena Ladko Koriošec,
- razpolaga z ekskluzivno pravico za uveljavljanje in populariziranje imena Ladko Korošec v vseh aplikacijah na področju R Slovenije,
- zbira in dopolnjuje dokumentacijo ter druge materiale o življenju in delu opernega pevca Ladka Korošca,
- podpira ali sodeluje pri podpori osebam, ki fundaciji nudijo informacije in pomoč pri njenem delu,
- se povezuje s katerokoli organizacijo, ki ima sorodne cilje,
- vzpostavlja fotografski, fonogramski, video- in drug arhiv,
- sodeluje z drugimi ustanovami in zasebniki, ki lahko pripomorejo k uveljavljanju imena v slovenskem in svetovnem merilu,
- izvaja druge kulturno umetniške programe,
- ohranjanja in popularizira umetniško delo, življenje in imena tudi drugih umetnikov.
Informacije za ogled spominske sobe Ladka Korošca:
Kulturni dom Zagorje, Cesta 9. avgusta 1, Zagorje
Telefon: 03/ 56 64 171
E-naslov: info@kulturnidom-zagorje.si | |
|