Renata Žnidar je novinarka Radia Kum Trbovlje. |
Cilj uvedbe pokrajin je namreč predvsem funkcionalna in fiskalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti, pri čemer naj bi pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno, v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev in v skladu z načeli lokalne samouprave.
Vladajoče strukture že vrsto let obljubljajo dokončno rešitev pokrajinske zakonodaje. Še najdlje je na tem področju prišla ravno aktualna vlada, ki je v obravnavo poslala delovno gradivo oziroma predloge zakona o pokrajinah, volitvah v pokrajinah, financiranju pokrajin in ne nazadnje predlog zakona o postopku za ustanovitev pokrajin. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju SVRL) je pripravila predlog za ustanovitev 14 pokrajin, pri čemer je upoštevala dosedanje statistične regije in vključila novonastale občine. Tako je v predlogu predvidela tudi najmanjšo slovensko pokrajino s 46.000 prebivalci, ki zajema občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, sedež bodoče zasavske pokrajine pa bi bil v Trbovljah. V Zasavju in nekaterih občinah izven njega pa je predlog SVRL izzval burne reakcije.
Zagorje noče pokrajine s samo tremi občinami
Najprej so se nanj odzvali v občini Zagorje ob Savi, kjer je tamkajšnji občinski svet sprejel soglasno odločitev, da v pokrajini s samo tremi občinami Zagorje ne bo sodelovalo. Predlagajo širšo pokrajinsko ureditev, ki naj bi vključevala vsaj še občino Radeče, še raje pa bi Zagorjani živeli v osrednjeslovenski pokrajini, ki bi poleg štirih že omenjenih občin vključevala še Litijo, Šmartno pri Litiji, Lukovico, Moravče, Dol pri Ljubljani, morda pa še Kamnik in Domžale. Občinski svet Zagorje še meni, da bi moral biti sedež morebitne pokrajine treh ali štirih občin v Zagorju ob Savi, saj je ta občina, kot so zapisali v stališčih, posredovanih tudi SVRL, najrazvitejša, ima najnižjo stopnjo brezposelnosti, najvišjo rodnost, najuspešnejše gospodarstvo in obrtne dejavnosti, največ izvoznikov, na voljo ima turistične potenciale in največ delujočih športnih in kulturnih društev. Župan Matjaž Švagan meni, da bi v takšnem primeru občina Zagorje ob Savi lahko delovala povezovalno, pomembno pa je, da se vse občine dogovorijo za enakomerno porazdeljenost pokrajinskih funkcij in institucij. Če bo državni zbor, ki bo moral paket pokrajinske zakonodaje sprejeti z dvotretjinsko večino, potrdil sedanji predlog treh občin s sedežem pokrajine v Trbovljah, bodo Zagorjani, kot so še zapisali v svojih stališčih, razpisali referendum in volivcem predlagali, da se izključijo iz te pokrajine in vključijo v drugo - večjo in bolj odprto.
V Trbovljah s predlogom zadovoljni
Trboveljsko občinsko vodstvo je s predlogom SVRL zadovoljno, čeprav si tudi v tej občini želijo, da bi bile v pokrajino vključene še Radeče, ki po mnenju župana občine Trbovlje Bogdana Baroviča v Zasavje sodijo tako zgodovinsko kot teritorialno, gospodarsko, kulturno in politično. O predlogu zagorskega občinskega sveta, da bi ustanovili širšo pokrajino z Litijo in Šmartnim ter nekaterimi drugimi občinami, pa Barovič meni, da morajo vse občine nastopati enakopravno. Spominja se, da so zasavski župani prav Litiji in Šmartnemu že ponujali možnost sodelovanja v statistični regiji, a naj bi se prav ti dve občini, po Barovičevih besedah, odzvali medlo. Odzvali sta se šele, ko sta ugotovili, da bi bil v bodoči zasavski pokrajini njun finančni položaj boljši kot v osrednjeslovenski pokrajini s sedežem v Ljubljani. Bogdan Barovič pa je komentiral tudi zagorski sklep o morebitnem referendumu. Pravi, da je to avtonomna odločitev Zagorjanov, ki jo bo spoštoval, če bo do nje prišlo, čeprav si želi, da bi Trboveljčani, Hrastničani in Zagorjani tudi v prihodnosti ostali skupaj. Meni še, da bi takšna odločitev ogrozila obstoj zasavske pokrajine, kar je z zgodovinskega vidika velika škoda, vseeno pa Zagorjankam in Zagorjanom, če se bodo odločili drugače, želi srečno pot.
V Hrastniku za enakomerno ekonomsko porazdelitev pokrajinskih institucij
Miran Jerič, župan občine Hrastnik, si želi pokrajino, ki bi vključevala občine Radeče, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, dopušča pa tudi možnost večje in širše pokrajine, a le s konkretnimi in trdnimi dogovori vseh strani. Tudi o sedežu pokrajine se morajo dogovoriti skupaj, sam pa meni, da so bolj kot sedež pomembne enakomerne porazdelitve pokrajinskih institucij. Čeprav si sedež pokrajine želi vsaka občina, pa sam ne pogojuje sodelovanja v pokrajini s sedežem v hrastniški občini.
Radeče v Posavje ali Zasavje?
Vsi trije sogovorniki so poudarili, da si v bodoči pokrajini želijo tudi občino Radeče. SVRL je v svojem predlogu Radeče sicer umestila v bodočo savinjsko pokrajino, saj so doslej delovale v statistični savinjski regiji. A so v njej še najmanj sodelovale, saj so bile v preteklosti vključene v t. i. zasavski zakon in s programi sodelovale z RCR Zagorje, veriga gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi pa jih veže na Posavje. Zato so že pred objavo pokrajinskega gradiva na SVRL poslale sklep, da v bodoče ne želijo sodelovati v morebitni savinjski regiji, pridobile pa so tudi potrebno soglasje savinjskih županov. Predstavniki občine Radeče so se najprej, pred pogovori o pokrajini, želeli vključiti v enega od regionalnih razvojnih programov za prihodnje finančno obdobje, a so v Zasavju, po besedah tamkajšnjega župana Matjaža Hana, želeli, da se z vključitvijo v RRP Zasavje obvežejo, da bodo v bodoče sodelovali tudi v tej pokrajini. Za takšno zahtevo pa, po mnenju župana, Zasavčani nimajo nikakršne zakonske osnove. Občinski svet je obvestil, da v Posavju takšnih zahtev ne postavljajo, zato je enostavneje, če se zaenkrat vključijo v RRP Posavje, kamor Radeče poleg energetskega potenciala sicer veže še dobra cestna povezava, skupni projekti na področju turizma in še nekatera druga področja. O vključitvi v pokrajino bodo v Radečah razpravljali posebej, če bo potrebno tudi z referendumom, je pa občinski svet potrdil sklep, da se Radeče vključijo v posavski RRP 2007-2013.
Litija za središčno pokrajino
O pokrajini je razpravljal tudi občinski svet Litija, ki predlaga t. i. središčno pokrajino od Radeč do Kamnika s sedežem pokrajine v Litiji.
Po ministrovem mnenju smiselno ustanoviti širšo pokrajino
Minister brez resorja, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike, dr. Ivan Žagar je pred dnevi na Radiu Kum povedal, da SVRL načrtuje sprejemanje zakonodaje v DZ tako, da bi prve volitve v pokrajinske svete opravili že prihodnje leto, skupaj z volitvami v državni zbor, pokrajine pa bi tako zaživele 1. 1. 2009. Minister meni, da v tem trenutku niso tako pomembna imena in sedeži pokrajin, o katerih bo sicer tekla še širša razprava, kot osnovni cilj pokrajine - pospešiti policentrični razvoj občin in decentralizirati državo, preseliti naloge, pristojnosti in finance z vrha države v pokrajine.
|
Ministra smo seveda vprašali, če lahko morebitna vključitev občine Zagorje v kakšno drugo pokrajino ogrozi obstoj bodoče najmanjše slovenske pokrajine. Med drugim je odgovoril, da sam osebno ne bi imel nič proti, če bi se število pokrajin nekoliko zmanjšalo. V zasavskem primeru meni, da bi bilo zagotovo smiselno ustanoviti širšo pokrajino, ki bi poleg treh vključila še nekaj drugih okoliških občin. Zagotovil je, da trenutno ni nobena rešitev prejudicirana, ampak so vse smiselne tudi odprte za razpravo. |
Ob koncu je še dodal, da velikost pokrajine ni nujno povezana z njeno uspešnostjo ali neuspešnostjo. Po ministrovem mnenju bo uspešnost - podobno kot pri občinah - odvisna predvsem od učinkovitosti pokrajinske uprave. |