Po nedavnih tragičnih dogodkih v ameriški državi Virginiji se je vsekakor potrebno vprašati tudi, kako je z nošenjem in uporabo orožja pri nas. Naš zakon pravi, da lahko nosimo orožje, če si pridobimo orožno listino (med ljudmi bolj znano kot orožni list), prav tako lahko kupimo orožje le z orožno listino. Izjeme so policisti.
Kako pridobimo orožni list?
Po našem mnenju je postopek kljub nekaterim pogojem dokaj enostaven, morda celo preveč. Kot opredeljuje Zakon o orožju (ZOro-1-UPB1), nam orožno listino na podlagi vloge izda upravna enota, na območju katere imamo stalno prebivališče. Seveda moramo ob tem izpolnjevati določene pogoje:
- stari moramo biti 18 let;
- brez zadržkov javnega reda (kar pomeni, da nismo bili pravnomočno obsojeni za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, ki se preganja po uradni dolžnosti, niti za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja);
- biti moramo zanesljivi (pristojni organ mora na podlagi ugotovljenih dejstev sklepati, da orožja ne bomo zlorabljali ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljali in shranjevali ali ga prepuščali osebi, ki ni upravičena do posesti orožja);
- imeti moramo upravičen razlog za izdajo orožne listine (recimo za uporabo orožja v športne namene ali za lov);
- opraviti moramo zdravniški pregled in
- preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Policistom je dodeljeno orožje v skladu z zakonom o policiji, da bi ga lahko uporabljali za službene namene in v službenem času. Če ga zaradi objektivnih okoliščin odnesejo domov, kar po mnenju odgovornih sicer naj ne bi bilo pravilo, ga morajo tam hraniti v skladu z zakonom o orožju (železna omara itd. …). Pri tem se postavi klasično vprašanje: "Kdo nadzira nadzornike?" Zakon o orožju je namreč v 80. členu določil, da inšpekcijski nadzor opravlja "ministrstvo, pristojno za notranje zadeve". Upamo, da kovačeva kobila ni bosa.
Stanje v Zasavju
Po besedah komandirja trboveljske policijske postaje Simona Sihurja Zasavje ne izstopa iz slovenskega povprečja, prej bi lahko govorili o relativno varnem območju. Policisti pravijo celo, da je Zasavje nekakšna »oaza miru«. Policijska postaja Trbovlje je sestavljena iz postaje v Trbovljah in dveh oddelkov, enega v Zagorju in enega v Hrastniku. Bistvene razlike med oddelkoma in samo postajo ni, saj se policijske naloge enako opravljajo povsod, medtem ko je policijska postaja odgovorna tudi za delo obeh oddelkov. »Policisti vseh treh enot opravljajo delo na celotnem področju Zasavja, nujno je sodelovanje. S policijskim delom se trudimo delovati regijsko,« pravi komandir PP Trbovlje.
Po statističnih podatkih se lahko policisti PP Trbovlje pohvalijo z nadpovprečno raziskanostjo kaznivih dejanj, ki znaša dobrih 50 odstotkov, medtem ko je za celotno področje Policijske uprave Ljubljana ta delež manjši, okoli 40 odstotkov, pri čemer pa kaže upoštevati, da ima Ljubljana kot največje slovensko mesto drugačno sestavo prebivalstva kot druga mesta.
Policisti PP Trbovlje so zabeležili, da je bil zakon o orožju lani kršen sedemkrat, leto poprej pa desetkrat. Primerjalne statistike so narejene za leti 2005 in 2006. Število obravnavanih kaznivih dejanj na območju Policijske postaje Trbovlje (vključeno z oddelkoma v Hrastniku in Zagorju) se je v lanskem letu povečalo za 2,9 odstotka, saj je bilo obravnavnih 1.220 kaznivih dejanj. Največje preglavice policistom povzročajo premoženjski delikti, saj je bilo v letu 2006 izvršenih 919 kaznivih dejanj, kot so poškodovanje tuje stvari, tatvina, vlom, drzna tatvina, tatvina motornega vozila, rop, zatajitev, roparska tatvina, klasična goljufija, požig in druga kazniva dejanja zoper premoženje. Očitno imamo Zasavčani tudi precejšnje težave z obnašanjem, saj je bilo lani zabeleženih 1.113 kršitev javnega reda in miru, ki jih zelo pogosto spremlja alkohol. Ne obstajajo sicer natančnejše raziskave o povezanosti (glede na Slovenijo nadpovprečne) stopnje alkoholizma v Zasavju in omenjenimi dogajanji, očitno pa je "odstopanje navzgor" tako po stopnji alkoholiziranosti v prometu kot pri kršiteljih javnega reda in miru.
Omeniti je treba tudi kršitve prometne zakonodaje in postopkov policije po zakonu o prekrških. V zadnjih treh letih je upadlo izdajanje opozoril (s 396 na 374), medtem ko se je izdajanje plačilnih nalogov dvignilo z 2.405 na 4.033. Vprašanje pa je, ali je toliko več kršitev ali pa so le policisti bolj »pridni«. Del odgovora se skriva tudi v dejstvu, da je bila v tem času spremenjena zakonodaja o prekrških, kar posledično pomeni drugačno vodenje statističnih podatkov in seveda spremenjena pooblastila policistov. Npr. za neki prekršek je policist v preteklosti lahko izdal opozorilo, sedaj ga ne more več. Kakor koli že, dokler se ravnamo po pravilih in upoštevamo opozorila, se v tej statistiki ne bomo znašli.
V delo policistov so poleg vsega ostalega žal vključene tudi prometne nesreče. Teh je bilo v letu 2006 kar 478, za 4 več kot eno leto prej. Komandir PP Trbovlje pojasnjuje: »Glede na dejstvo, da je glavna cesta od Hrastnika proti Litiji prometno najbolj obremenjena, se na tej cesti pripeti tudi največ prometnih nesreč, vendar se te dogajajo tudi drugje. Letos smo obravnavali 2 prometni nesreči s smrtnim izidom v Šentgotardu, kjer pa smo s predstavniki lokalne skupnosti že načrtovali posamezne aktivnosti za izboljšanje prometne varnosti.«
Policisti zagotavljajo, da ne delujejo le represivno, saj se v sodelovanju s Policijsko upravo Ljubljana aktivno vključujejo v preventivne akcije, ki opominjajo ljudi na njihovo varnost in na varnost vseh ljudi. Odzivi ljudi so dobri, seveda pa je odziv tistega, ki je v tovrstni akciji kaznovan, malce slabši.
Kako pa je z zasavskimi policisti?
Komandir Simon Sihur pravi, da policisti delujejo v skladu z zakonom, da medsebojno sodelujejo in kljub pomanjkanju kadrov delujejo po svojih najboljših močeh. »V okviru PP Trbovlje je večina policistov domačinov oziroma so to postali, ko so se pred mnogimi leti preselili v naše kraje in so zdaj ravno tako že domačini,« pove komandir. Na vprašanje, ali obstaja sum korupcije ali prijava kakšnega policista, ki bi delal v svojo osebno korist, komandir pravi, da do sedaj takšnih težav niso opazili, je pa kvečjemu prednost domačih policistov, ker poznajo okolje in ljudi, s katerimi sodelujejo.
Po besedah komandirja Sihurja policija z vsemi tremi lokalnimi skupnostmi zelo dobro sodeluje. »Tako se vedno dogovorimo o skupnih ukrepih, kadar nastane kak varnostni problem. Dejstvo je, da so Zasavčani pripravljeni sodelovati s policijo, vedno jim je na voljo tudi anonimni telefon 080 12 00, tako da policija vsako prijavo, ali anonimno ali znano, preveri z vidika pristojnosti ali obvesti pristojne službe.«
Vse, ki jih zanima kaj več o delu policistov, njihova oprema, delovni pogoji na PP Trbovlje in skratka vsa delovna področja policije, pa policisti vljudno vabijo, da se jim pridružite ob Dnevu odprtih vrat na PP Trbovlje, ki bo 13. junija.