V Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski na Izlakah 90 redno zaposlenih skrbi za okrog 180 stanovalcev. Povprečna starost stanovalcev je 80 let, med njimi prevladujejo ženske, saj jih je kar 70 odstotkov. Po besedah tamkajšnje socialne delavke Urške Kolar stanovalci za vživetje v domsko življenje potrebujejo kakšen mesec ali dva, da se navadijo drug na drugega ter da spoznajo dom in seveda tudi zaposlene. V domu se rojevajo tudi ljubezni, imeli so že tudi poroko.

Stanovalci so v domu nameščeni v negovalnem ali v bivalnem delu, odvisno od tega, s kakšnimi težavami se starostnik sooča. Sobe v Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski so enoposteljne, dvoposteljne ter večposteljne. Večposteljnih je največ v negovalnem delu doma, večina je dvoposteljnih, enoposteljnih pa po besedah vodstva primanjkuje. Po besedah Kolarjeve so stanovalci z razporeditvijo večinoma zadovoljni, prednost večposteljnih sob pa vidijo v druženju in medsebojni povezanosti. Direktorica doma Mateja Černi je povedala, da za vsakega stanovalca pripravijo individualni program obravnave, v katerem zajamejo, kaj posameznik zmore, kaj si želi, kakšna so njegova pričakovanja, kako si bo zapolnil dneve. Stanovalcem ne kuhajo posebnih menijev, so pa, po besedah Urške Kolar, če je le možno, glede prehrane zelo fleksibilni. Stanovalci imajo možnost izbire različnih dietnih menijev, mlečne, navadne ter vegetarijanske prehrane. Zajtrki so večinoma samopostrežni. Stanovalcem za zapolnitev njihovega časa ponujajo tudi veliko interesnih dejavnosti. Organizirajo različne prireditve, izlete, likovne delavnice, debatne krožke, rekreativne skupine, molitvene skupine, stanovalci pa se ukvarjajo tudi z ročnimi deli, na voljo pa jim je tudi domski bazen s termalno vodo. Prireditve potekajo vsak četrtek, vsak prvi torek v mesecu pa imajo t. i. zbor stanovalcev. Obe sogovornici sta v šali dejali, da so stanovalci kar veseli, ko se od pozne pomladi pa do jeseni število prireditev in interesnih dejavnosti zmanjša, saj so od vsega dela že kar krepko utrujeni. Na vse prireditve povabijo tudi lokalno skupnost, a se Izlačani na povabila, razen nekaterih svojcev, ne odzivajo. Sicer pa domski delavci in stanovalci dobro sodelujejo s prostovoljci. Največ jih je iz društva invalidov, društva upokojencev, šol in vrtcev. Dobro pa sodelujejo tudi s kinološkim društvom. Sodeč po anketi, ki jo redno izvajajo med stanovalci, so stanovalci z bivanjem v domu zadovoljni. Po besedah socialne delavke oskrbovalci vedno prisluhnejo željam stanovalcev ter spoštujejo njihovo zasebnost. Kot je povedala direktorica, odhodov iz doma ali premestitev na Izlakah skoraj nimajo. Oddelek za rehabilitacijo Posebnost Doma starejših občanov Polde Eberl - Jamski je oddelek za rehabilitacijo, saj je edini takšen oddelek v Sloveniji. Oddelek za rehabilitacijo je namenjen izrecno okrevanju po kapi, za sprejem pa rehabilitant potrebuje priporočilo fiziatra. Mateja Černi je povedala, da je oddelek dobro opremljen, ima 15 postelj, za oskrbovance pa skrbijo fiziatrinja in internistke. Rehabilitacija poteka podobno kot v zdravilišču, okrevanje pa traja okrog 6 tednov. Varovanje za dementne V izlaškem domu je v ustanavljanju tudi varovani oddelek - organizacijsko varovanje za dementne osebe, ki jih je prizadelo fizično upadanje kognitivnih funkcij zaradi možganske poškodbe ali bolezni. Posebno so prizadeti spomin, sposobnost za koncentracijo, govor in sposobnost reševanja problemov. Tipični simptomi demence so motnje govora, motoričnih sposobnosti, kratkotrajnega spomina, prepoznavanja samega sebe ali svojcev, zmedenost, spremeni pa se lahko tudi osebnost kot celota. Dementne osebe zato potrebujejo stalen nadzor, celodnevno varovanje in poseben program. Varovani oddelek je v pristojnosti psihiatra, varovanci pa se, kot pravi Urška Kolar, stalnega nadzora po navadi sploh ne zavedajo. Dnevno varstvo V Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski pa ponujajo tudi dnevno varstvo. Starostnik tako lahko v domu preživi ves dan ali samo nekaj ur, ponujajo pa mu celotno oskrbo. Direktorica Mateja Černi je povedala, da je dnevno varstvo zelo fleksibilna oblika in pomeni nekakšno vmesno stopnjo med samostojnim življenjem in bivanjem v domu. Z obiskovanjem dnevnega varstva bi se lahko starostnik postopoma navadil na življenje v domu, ne bi se počutil odrinjenega in mu selitev ne bi predstavljala tako stresne situacije. Direktorica je še povedala, da se ljudje neradi odločajo za dnevno varstvo ter da je pri njih bolj sezonske narave. Dejavnosti za višjo kakovost življenja Poleg storitev domov za starejše občane pa na Izlakah ponujajo tudi razvoz kosil, samoplačniške fizioterapije, najem dvorane, uporabo bazena, imajo šolo proti bolečinam v križu, pa tudi kozmetični in frizerski salon. Direktorica doma je povedala, da imajo izvajanje tržnih dejavnosti zakonsko urejeno, gre pa za izvajanje tistih dejavnosti, ki vplivajo na boljšo kakovost življenja. Mesto direktorice doma je februarja letos prevzela Mateja Černi, medicinska sestra in respiratorna fizioterapevtka z diplomo iz marketinga. Kombinacija znanj iz zdravstva in marketinga ji, pravi, pri delu v domu izredno koristi. V zasavskem okolju je kljub temu, da že 16 let živi v Kisovcu, še dokaj nepoznana, sebe pa opiše kot prilagodljivo osebo z nenehno željo po novem znanju. V Kisovec jo je, kot pravi, iz rodne Škofje Loke pripeljala ljubezen. Po njenem mnenju nosi vsak kraj v sebi nekaj posebnega. Zasavje se ji zdi idilično, ljudje prijazni, zato se je v novo okolje zelo hitro vključila. Že kot študentka je delala v geriatrični kliniki Trnovo, kjer je pridobila prve izkušnje pri delu s starostniki. Nato je 16 let kot višja respiratorna fizioterapevtka delala v Kliničnem centru v Ljubljani, in sicer na področju otroške kardiokirurgije. Pravi, da je bil eden izmed razlogov za menjavo službe tudi delovni čas, saj sedaj dela le dopoldan, brez nočnih izmen. Na novem delovnem mestu je izredno zadovoljna, stanovalci in sodelavci so jo lepo sprejeli. Pogosto se udeležuje domskih prireditev, ima pa tudi navado, da se vsaj enkrat tedensko sprehodi po domu, obišče stanovalce in malce poklepeta z njimi. Glede načrtov pri delu pravi, da je polna idej, vendar pa se te ideje žal največkrat ustavijo pri vprašanju denarnih sredstev. Odkar je nastopila funkcijo direktorice, ima tudi več časa za svojo družino, ki ji ogromno pomeni. Ima dva otroka, sina in hčerko. Vikende po navadi preživljajo v počitniški hišici nad Šmarješkimi toplicami, kjer imajo tudi njivo, sadovnjak in vinograd. Prosti čas namenja tudi športu. Včasih je trenirala športno gimnastiko, sedaj pa rada plava ter hodi v hribe. Na vprašanje, kako si sama predstavlja svojo starost, odgovori, da o starosti sploh ne razmišlja in se s tem ne obremenjuje. Po njenih besedah ima lahko vsako življenjsko obdobje lepe stvari, bistveno pa je, da posameznik prisluhne svojemu telesu ter vedno poskuša delati tisto, kar si želi in kar ga osrečuje.

Pripišite svoj komentar: