Kronološki razvoj trboveljskega premogovnika
1804 - v Trbovljah je pričel pridobivati premog Franc Maurer, rudnik se je imenoval Rudnik kamenega premoga v Trbovljah;
1825 - zgradil je steklarno, v njej so kurili s premogom, obratovala je do leta 1873;
1820 - zgradil je cesto v Savinjsko dolino in tudi v Zagorje čez sedlo Reberca.
1847 - v Trbovljah je pričela pridobivati premog država - montan erar, rudnik se je imenoval Cesarsko kraljevi rudnik kamenega premoga v Trbovljah;
1872 - ustanovili so Trboveljsko premogokopno družbo, ki je odkupila vse zasavske premogovnike: leta 1873 Združbo vodenskega rudnika, 1873 Maurer-Pongratzov rudnik v Trbovljah,
1882 - trboveljski premogovnik so razdelili na vzhodni in zahodni revir, leta 1903 pa vzhodnega še na vzhodni I in vzhodni II;
1891 - začeli so uvajati umetno ventilacijo; venilatorje so gnale lokomobile.
1900 so ustanovili zunanji obrat,1905 so uvedli tudi obrat dnevnega kopa Dobrna, obrat separacije in strojni obrat.

Rudarji pred Talnim rovom, 1904
1905 - prva modernizacija (tehnične izboljšave) uporabo elektrike: uvajanje bencinskega lokomotivnega prometa v jamah; izgradnja jaškov za dviganje premoga; izgradnja električnih central, v katerih so uporabljali premogov prah; elektrifikacija rudnikov; uvajanje mehanizacije v jamah in na nevnih kopih: uvajanje strojnega asekovanja in vrtanja na električni pogon ter elektrifikacija vseh obsežnih revoznih naprav, rudniških žag, črpalk, uvajanje električnih bagerjev na dnevnih kopih , uvajanje bencinskih svetilk, uvajanje splavnega zasipanja jam.
V rudniški nesreči je izgubilo življenje šest rudarjev.
1906 - 1908 so nadomestili odprte svetilke z varnostnimi bencinskimi.
1906 - izgradnja prve električne centrale ob Trboveljščici.
1908 - odpirati so začeli dnevni kop Dobrna, največjega v zgodovini trboveljskega premogovnika.
1910 - zgradili so separacijo ob Savi in savski rov za sodoben prevoz z odkopnih polj.

Jašek III in drobilnik

Nova pralnica (separacija) ob Savi, zgrajena leta 1910
1915 - zgradili so novo električno centralo ob Savi, ki je za obratovanje uporabljala premogov prah.
1916 - zaradi eksplozije metana je izgubilo življenje sedem rudarjev.

Obratni prostori vzhodnega obrata in Terezija rov okrog leta 1930

1934 - začetek nove modernizacije rudnikov: mehaniziranega širokočelnega odkopavanja; širjenje jamskih obratov, viganje proizvodnje premoga.
1941 - začeli so kopati zvezni rov Trbovlje - Zagorje (opustili so ga leta 1950).

Uvajanje enoverižnih transporterjev v petdesetih letih 20.st.
1950 - hrastniški in trboveljski premogovnik sta se združila v Rudnik Trbovlje - Hrastnik.
1953 -zahodni in vzhodni obrat so združili v en obrat.
1965 - prenehali so pridobivati premog v dnevnem kopu Dobrna - Neža.
1970 - obratovati je začela nova težkotekočinska separacija.
1980 - odprli so dnevni kop Retje.
1983 - odprli so dnevni kop Lakonca
1986 - začetek pridobivanja premoga iz dnevnega kopa Bukova gora.
1987 - spremenjen transport premoga iz jame Trbovlje - s tirnega prevoza z vozički na sistem gumi transportnih trakov; modernizacija prevoza opreme, materiala i n moštva z uvedbo tirnega transporta.
1996 - ustanovili so podjetje Rudnik Trbovlje - Hrastnik, d.o.o. kot javno (državno) podjetje po ukinitvi delovne organizacije Rudniki rjavega premoga Slovenije.
2000 - Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik.
2001- gmota blata je v jami Ojstro pokopala pet rudarjev.
2004 - sprememba zakona, ki je podaljšala pridobivanje premoga v rudniku Trbovlje - Hrastnik do leta 2009 in zapiranje premogovnika do leta 2015.