Zadnje čase je prav zanimivo spremljati dogajanja na svetovnih trgih in seveda tudi na domačem. Dinamičnost dogajanja je zagotovo tako pestra kot že zelo dolgo ne. V pričujočem sestavku sem tako zbral nekatere povzetke razmišljanj analitikov gospodarskih gibanj in dodal nekaj svojih z namenom, da bralce spodbudim k spremljanju svetovnih in domačih dogajanj.

Še pred mesecem dni so bili vlagatelji v strahu za prihodnost dolarja zaradi visokega ameriškega deficita in so raje stavili na varni evro. Potem pa se je zgodilo tisto, kar  je malokdo pričakoval - prišlo je namreč do popolnega preobrata. Prezadolženost Grčije in negotovost, kaj bodo naredile ostale članice evroobmočja so se odrazile v padcu evra proti dolarju. Še bolj pa je zaskrbljujoča izjava posameznih analitikov, kakor recimo stratega pariške banke Société Générale Alberta Edwardsa, da je enotna evropska valuta soočena z neizbežnim propadom: »Moje stališče je, da imajo druge članice evro območja ponuditi zelo malo, če izvzamemo kratkoročno »nanašanje malte« pred neizbežnim razpletom: razpadom evro območja.« V tej svoji izjavi za vlagatelje je dodal, da vsaka pomoč Grčiji samo prikriva globoke razpoke in samo odlaga neizbežen razpad evro območja. To izjavo je povzel tudi britanski Daily Mail in izpostavil, da jo je treba vzeti zelo resno z ozirom na to, da prihaja iz ene najstarejših francoskih bank. Francija pa je tudi država, ki pripada skupini držav ustanoviteljic Evropske unije. >>

Letošnje leto bomo zagorski apnarji kljub slabemu začetku leta zaključili z manjšim izpadom prodaje. Ker smo v predelovalni dejavnosti vezani na metalurgijo, kemijo in še mnoge druge veje industrije, smo krizo občutili že na samem začetku. V prvih mesecih letošnjega leta smo imeli tako pri osnovnem proizvodu celo polovičen padec prodaje. Trenutni rezultati pa nakazujejo, da bomo leto zaključili s tretjino manjšo prodajo apna kot lani. Vendar pa bomo na račun dodatnih dejavnosti, proizvodov in storitev, leto zaključili zadovoljivo.
Pričakujemo, da bo skupna prodaja vseh izdelkov okrog 240 tisoč ton, kar je približno 10 % manj kot leto prej.
Prihodek letošnjega leta naj bi bil >>

Vsak, ki se je prebil skozi vse podatke, ki sem jih nanizal v člankih s področja OVE na portalu Erevir, si je ob tem, kar ve že sam, upam, ustvaril neko svoje mnenje. Na tem mestu pa bi rad napisanemu dodal tudi zaključne misli in strnil pomembnejše poudarke.

Junija 2008 je Državni zbor RS sprejel spremembe energetskega zakona, ki naj bi poenostavil način podpore investitorjem na področju pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov ali  soproizvodnje toplote ter električne energije. Podzakonska akta, uredbi o podpori obnovljivim virom energije in soproizvodnji toplote in električne energije sta trenutno še v medresorskem usklajevanju. Glavna usklajevalca sta Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za finance.

Pred nami je Zelena knjiga, ki je strokovna podlaga za pripravo novega energetskega programa Slovenije do leta 2030. Čakajo nas javne razprave, pripombe, usklajevanje in sprejem dokumenta v parlamentu.  >>

Območna gospodarska zbornica Zasavje je bila pobudnica projekta spodbujanja inovativnosti in podeljevanja inovacij najboljšim inovatorjem in podjetjem. Od leta 1996, ko so bile nagrade zasavskim inovatorjem podeljene prvič, se je na razpise odzvalo 525 inovatorjev posameznikov s 307 inovacijami. To število vsekakor dokazuje, da posameznikom v Zasavju ne primanjkuje kreativnosti in inovativnosti, podjetja pa se zavedajo pomena spodbujanja inovativnosti in prispevka slednje k izboljšanju konkurenčnosti podjetij, k izboljšanju odnosa do okolja.

Po podatkih statističnega urada Slovenije je več kot polovica vseh zasavskih podjetij v industrijskih, predelovalnih in nekaterih storitvenih dejavnostih v letu 2006 spodbujalo inovativnost. Več kot 30 odstotkov sredstev za investicije je bilo namenjenih okolju, kar je bistveno več kot v preostalih slovenskih regijah. Kljub tem spodbudnim podatkom ugotavljamo, da se na razpise odziva isti krog podjetij in posameznikov. Zato bi povabila tudi druga podjetja, da ta uspešen projekt, ki je prerasel v vseslovenskega, izkoristijo kot svojo promocijo.

V času krize in recesije je še bolj pomembno, da so podjetja prilagodljiva in inovativna, ko v bistveno spremenjenih razmerah na svetovnih trgih iščejo tržne niše, razvijajo nove produkte. Zato smo v letu 2009 projekt obogatili s konferenco Inovativno Zasavje, ki jo bomo pripravili skupaj s podelitvijo nagrad najboljšim zasavskim inovatorjem v preteklem letu. >>

Svetovna recesija oz. finančno gospodarska kriza že močno vpliva na gibanje brezposelnosti v državi in na področju Območne službe Trbovlje Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ OS Trbovlje), ki zajema urade za delo Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje. Tako smo v januarju 2009 prijavili v evidenco brezposelnih 527 oseb, kar je za 112,5 % več kot v januarju 2008 ter zabeležili konec januarja v evidenci 2.655 brezposelnih oseb kar je za 360 več kot decembra lani. Trend povečanega priliva se nadaljuje tudi v februarju, po zadnjih, neuradnih podatkih se je do 20. februarja prijavilo na novo še 278 oseb, končno število registrirano brezposelnih oseb pa je že preseglo število 2.800.

Največ novih prijav je bilo zaradi prenehanja pogodb o zaposlitvi za določen čas ( 323, med njimi iz družbe ETI Izlake 61), zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - t. i. presežni delavci (103, vendar so delodajalci, pri katerih so bili zaposleni ti presežni delavci, opredelili največ po 3 presežne delavce, večina pa le po enega, razen RTH, ki jih je opredelil 11). Tretji najpogostejši razlog prijave v evidenco brezposelnih pa je bil stečaj podjetja (90 prijavljenih, od teh največ – 80 iz podjetja Industrija usnja Vrhnika, kjer so bile do pred kratkim še zaposlene delavke iz Šmartnega pri Litiji in Litije). Izpostaviti je potrebno, da se je veliko oseb prijavilo v evidenco brezposelnih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz takšnih ali drugačnih razlogov, pri delodajalcih, ki imajo sedež izven regije – večinoma v Ljubljani. Napovedi delodajalcev o odpuščanjih se vrstijo, vendar zaradi določil Zakona o varstvu podatkov teh informacij, dokler se ne realizirajo, ne moremo posredovati. Na splošno velja, da se družbe, povezane bodisi z avtomobilsko industrijo bodisi z gradbeništvom, lesarstvom …,  soočajo s pomanjkanjem naročil, kar vodi do odpuščanj.

Vpliv gospodarske krize se seveda odraža tudi na upadu povpraševanja po delavcih, saj so delodajalci v januarju 09 prijavili le 238 potreb po delavcih, kar je v primerjavi z lanskim januarjem 33,7 % manj. Še vedno pa lahko govorimo o deficitarnih oz. lepše povedano, perspektivnih poklicih po katerih delodajalci konstantno povprašujejo – to so predvsem poklici s področja kovinarstva in strojništva, gradbeništva, elektrotehnike, gostinstva, zdravstva …, to so področja, kjer je deficit prisoten na celotni poklicni vertikali, npr. od poklica orodjarja do univ. dipl. inž. strojništva. >>

Na splošno lahko ocenim gospodarsko krizo – kot že mnogi pred menoj – predvsem kot krizo z veliko neznanih razsežnosti. Glede na reprodukcijsko verigo je ne občutimo vsi v istem časovnem obdobju niti v enakem obsegu. Dejstvo pa je, da jo bomo občutili vsi oz. jo že občutimo tako posredno ali neposredno.

Pri nas smo jo najprej občutili v začetku decembra preteklega leta z zmanjšanjem >>

Kriza, ki nas je prizadela, je v bistvu finančna kriza. O tem priča dejstvo, da se je pričela na ameriškem trgu izvedenih denarnih instrumentov in se lani poleti preselila tudi v Evropo ter na druge celine. V tem primeru se je prvič doslej pokazalo, da ima lahko globalizacija tudi negativne posledice, saj so se dogodki, ki so bili prej vezani na eno državo ali posamezni sektor, v lanskem letu nenadoma razširili po celem svetu. Ta finančna kriza je imela za posledico drastično zmanjšanje aktive bank in zaradi nezaupanja, ki je izbruhnilo v bančnem sektorju (saj nobena banka za drugo ni vedela, koliko slabih terjatev ima oz. koliko so banke še sposobne vračati posojila), so banke zaustavile kreditiranje. Najprej medbančno, nato pa še kreditiranje realnega sektorja, torej gospodarstva in fizičnih oseb. Zato lahko rečemo, da je to kriza zaupanja, saj v tem trenutku nihče nikomur ne verjame, da bo sposoben odplačevati kredite.

V Sloveniji po doslej znanih podatkih >>

Gospodarske krize v takšni ali drugačni obliki so ciklični pojav v sodobnih gospodarskih sistemih. Praktično nemogoče jih je napovedovati, še težje je ocenjevati trajanje oziroma posledice. Trenutna prihajajoča kriza je po mojem mnenju posledica dolgoletne postopne »relaksacije regulative« in odsotnosti kontrolnih mehanizmov v ZDA, ki se zaradi globalne povezanosti predvsem bančnega sektorja širi tudi v Evropo in na ostale celine.

Trenutne razmere v nepremičninski sferi pri nas so po moji oceni odraz negativnih napovedi o stanju v prihodnosti, ki so jih kot posledico razmer v svetu promovirali >>

Vidim, da smo se na blog Biti ali ne biti izpeli in tudi zašli s teme. Vse skupaj pa na koncu le ni izpadlo tako slabo, saj sem kljub »provokativnemu« članku, dobil kar nekaj mnenj. Menim pa, da blog mora vzpodbujati k razpravi. S svojim tokratnim zapisom želim vse bralce spodbuditi k resnemu razmisleku. >>

V tem skorajda že veselo decembrskem vzdušju, ko bo potrošniška mrzlica pričela delovati, je dokaj težko pisati o finančni krizi, ki se že transformira v gospodarsko in kar bo zagotovo vplivalo tudi na obnašanje kupcev. Pa začnimo lepo po vrsti. Gotovo se bralci tega portala še spominjate Maslowove motivacijske teorije, ki temelji na hierarhiji in pomembnosti človekovih potreb. >>